Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
ọ̑hrovt -a m
SSKJ²
oskórjiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. obdati s prevleko, skorjo: apnenec je oskorjil mah ob slapu; veje se oskorjijo z ivjem / zemlja se v suši oskorji postane na površini trda
♦ gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo; gratinirati
knjiž. obdati s prevleko, skorjo: apnenec je oskorjil mah ob slapu; veje se oskorjijo z ivjem / zemlja se v suši oskorji postane na površini trda
♦ gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo; gratinirati
- oskórjiti se bot.
dobiti skorjo: deblo se oskorji
♦ med. rana se je oskorjila na njej se je naredila krasta
- oskórjen -a -o:
oskorjena rana; oskorjeno deblo
SSKJ²
rána -e ž (á)
1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran / čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda / pes si liže rano / rane na sadnem drevju
2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti / moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni
● publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane
♦ farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana
1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran / čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda / pes si liže rano / rane na sadnem drevju
2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti / moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni
● publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane
♦ farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana
Pleteršnik
skȗla, f. 1) = tvor, ulje, ogrc (ako je gnojen), Vas Krn-Erj. (Torb.); — das Zahngeschwür, Cig., C., Št.-Štrek. (LjZv.); — ein Geschwür am Halse der Pferde, C.; — ein Geschwür in der Klauenspalte der Rinder, Z.; — eine Hitzblatter, Rez.-Baud.; — eine Art Ausschlag, Tolm.; — 2) = krasta, die Wundenkruste, die Narbe, C., kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.
Celotno geslo
Megiser
srab -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo
Etimološki
strȗp -a m
SSKJ²
sušíti -ím nedov. (ī í)
delati kaj suho: sušiti lase, perilo; sušiti na prostem, na soncu, v sušilnici, s sušilnikom; sušiti kože na zraku / ekspr. sušiti solze brisati / centralno ogrevanje suši zrak / sušiti lipovo cvetje, gobe; sušiti lan; sušiti les; sušiti sadje v peči / sušiti otavo, seno / sušiti klobase, ribe / sušiti meso (v dimu) prekajevati
● ekspr. skrbi so ga iz leta v leto bolj sušile delale suhega, slabotnega; ekspr. ves večer so sušili vino pili
♦ kem. odstranjevati vlago iz plinov, tekočin
delati kaj suho: sušiti lase, perilo; sušiti na prostem, na soncu, v sušilnici, s sušilnikom; sušiti kože na zraku / ekspr. sušiti solze brisati / centralno ogrevanje suši zrak / sušiti lipovo cvetje, gobe; sušiti lan; sušiti les; sušiti sadje v peči / sušiti otavo, seno / sušiti klobase, ribe / sušiti meso (v dimu) prekajevati
● ekspr. skrbi so ga iz leta v leto bolj sušile delale suhega, slabotnega; ekspr. ves večer so sušili vino pili
♦ kem. odstranjevati vlago iz plinov, tekočin
- sušíti se
1. postajati suh: na peči so se sušile trske / ob poletni pripeki se je zemlja hitro sušila / posekati smreke, ki so se začele sušiti / na travniku se je sušilo seno
♦ teh. barva, lak se suši se strjuje zaradi izhlapevanja topila, oksidacije sušljivega olja
2. ekspr. zelo hujšati: sušiti se zaradi bolezni, stradanja
● krasta se že suši bo kmalu odpadla, ker se je izcedek že popolnoma strdil; roka se mu suši mišičje roke upada, usiha
- sušèč -éča -e:
vonj sušečega se lipovega cvetja, sena
♦ teh. sušeče se olje sušljivo olje
- sušèn -êna -o:
na zraku sušena opeka
Vorenc
torovi m mn., F5, achores, torovi na glavi; bubones, ẛhlejẛa, ali kuṡhni toruvi; callosa ulcera, toruvi s'terdo debelo koṡho; nomae, -arum, eni prehudi toruvi, ali bolezhine, katere okuli ſebe jidó, ali reṡjédajo; ozaena, ena kraſta v'noſſi, katera ſylnu ſmardy, hudi ſmardezhi toruvi
Celotno geslo
eSSKJ
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
- organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 49
Dostopnost