Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
držati -im nedov. 1. držati: ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati: Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati: Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti: My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti: nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje: aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati: Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti: kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.
Prekmurski
èdenkrat tudi èdemkrat prisl.
1. enkrat: vſzako leto edenkrát, i tou okoli Vüzma KMK 1780, 63; Eden krat edno je 1 KMS 1780, B4b; Povno'zni: egyszer (edemkrát) AIN 1876, 31
2. nekoč: Dávid kráo, Edenkrát veliko BKM 1789, 213; je lovio edenkrát vu ográczi KM 1790, 20; Vu czérkev edenkrát gda bi on notri ſou SŠ 1796, 64; Edenkrát pükso pod pláscs szkrio AI 1875, kaz. br. 7; ka on edenkrát miniszter bode AI 1876 P, br. 2, 6
Svetokriški
en2 ena zaim. neki: en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo: je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska: Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio
Svetokriški
Engelendar -ja m prebivalsko lastno ime Anglež: Leto resnizo je bil ozhitnu sposnal Valſeus Engelender im. ed. m ǀ v' letej ſe najdeio Engelendary im. mn. m, lety ſo kezery ter ſe fardamaio ǀ Engelendery im. mn. m ſo ſe zhudili ǀ Engelendery im. mn. m, kadar she Chatholish ſò bili ← srvnem. Engelændær; → Anglija
Svetokriški
Evstahius -ija m osebno lastno ime Evstahij: Ti kateri ſi bil try Purgarje reshil od te teleſſne ſmerti, katere je bil obſodil Euſtachius im. ed. Rihter ǀ S' leto Sveto proshno Eutiches Conſtantinopolitanski Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu, kakor pishe Euſtachius im. ed. Presbyter ǀ Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti General Placidus, potle Euſtachius im. ed. imenovan ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Iagrij s. Euſtachia tož. ed. 1. Evstáhij, sodnik v času sv. Nikolaja iz Mire 2. Evstáhij (9.–10. stol.), carigrajski patriarh 3. Sv. Evstáhij, zavetnik lovcev, po nepotrjeni legendi rimski mučenec (pribl. 118) za časa Hadrijana (117–138)
Svetokriški
Evtihes m osebno lastno ime Evtihij: S' leto Sveto proshno Eutiches im. ed. Conſtantinopolitanski Patriarh je bil pregnal is deshele kugo (IV, 195) Verjetno je mišljen → Evtihius.
Svetokriški
Ezekija(s) -(as)a m osebno lastno ime Ezekija: David je molil v'puszhavi, Ezechias im. ed. v'krajlevim dvori ǀ Na leto poſhto Ezecchias im. ed. krajl ſe sazhne milu jokat ǀ Ezechia im. ed. mozhnu ſe je bil resveſſelil ǀ Ezhechias im. ed. Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia rod. ed. ǀ s'kusi vſta Preroka Ezechia rod. ed. ſim pravil ǀ Velika gnada je bila tudi Krajlu Ezechiaſu daj. ed. dana ǀ Vuprashajte krajla Ezechia tož. ed. ǀ Kadar je hotel Jſaias Krajla Ezechiaſa tož. ed. osdravit ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pohleunost v' Ezechiesu mest. ed. ǀ S. Baſilius je samerkal nad Krajlam Ezechiasam or. ed. Ezekíja, lat. V Ezechias, izraelski kralj (SP 2 Kr 18,19)
Svetokriški
fabula -e ž izmišljena zgodba, pravljica: letu je bilu li ena fabla im. ed. nikar reſniza ǀ letu je li ena fabula im. ed. ǀ ta Modri ga pergliha eni fabuli daj. ed. ǀ leto reſnizo sa eno fablo tož. ed. dershe ǀ Poeti ſi ſo bili leto fabulo tož. ed. ſmislili ǀ Iest navem ali ſo fable im. mn., ali pak hiſtorie ǀ Jeſt vejm de ſo fabule im. mn., kar Poëti od gartroshe pisheio ǀ fabale im. mn. pravio, inu ludem ſe ſhmaihlaio ǀ my n'hozhemo vezh poshlushat vaſhe fable tož. mn. ǀ bodò raishi fabale tož. mn., kakor resnizo S. Piſsma poshlushali ← lat. fābula; zapisi z a v drugem zlogu predstavljajo izgovor s polglasnikom fábəla, kar je vmesna stopnja do popolne redukcije v fabla.
Svetokriški
feratarija -e ž izdajstvo: drugu nej, ampak farataria im. ed. ǀ nej faratarje rod. ed. de bi jo nesmislil ǀ Judesh pride h' Tebi is ſaurashtva, inu is faratarie rod. ed. ǀ tiga kir faratario tož. ed., inu punt sazhne, ga puſte squartat ǀ jeſt vaſho feratario tož. ed. v' ſerzi dershim ǀ fratario tož. ed. Iudesha Iskariota ǀ s' kuſi leto faratario or. ed. doſegil ǀ hozhem pred ozhy njegovih priatelou poſtavit njega faratarie tož. mn. → feratar
Svetokriški
firštinja -e ž 1. kneginja: Iosepha una Egijpterska Firshtina im. ed. nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ nam more leto resnizo sprizhat Firshtna im. ed. Maria Alexandra Parmelanskiga Firshta shena ǀ morebiti de je bila ena Firshtinia im. ed., ali krajliza ǀ Ta Firshtnia im. ed. ſe prebudii ǀ preveliko priaſnoſt je imel s'Mujshkro tajſte Firshtine rod. ed. ǀ Ozha te Firshtinie rod. ed. ǀ po ſmerti ſe je bil prikasal ſvoj sheni Firshtini daj. ed. ǀ ſo bily to Firshtinio tož. ed. pregovorili ǀ ſo bile sazhele to Sveto Firshtno tož. ed. resnashat, inu opraulat ǀ ima firshtino tož. ed. sapuſtiti ǀ Kezariom Pelagianariom ſo pomagale Firshtine im. mn., inu shlahtne shene s'danariami ǀ tulikajn Ceſſariz, krajliz, Firshten rod. mn., inu Shlahtnih Diviz ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Firshtny or. mn. Brida 2. knežna: letei Firshtni daj. ed. po ſili divishtvu vſame ǀ Franski Krajl ſe je bil salubil v' leto pametno, inu ſilnu lepo Firshtinio tož. ed. Clotildes ǀ G. Bug ga je bil ushlishal, inu dal to bogoboyezho Firshtnio tož. ed. Agnes, Aquitanskiga Firshta Hzher → firšt
Svetokriški
folk -a m narod, ljudstvo, ljudje: ta Israelski folk im. ed. je bil ſe v'punt G: Bogu postavil ǀ ſilnu veliku folka rod. ed. ſo bile pomurile ǀ Se tudi fardama vezhi dejl tega gmajna folka rod. ed. ǀ ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu folku daj. ed. deliti ǀ ta Mashnik ſe k'folku daj. ed. oberne ǀ G: Bug, kadar je hotel ſvoimu folkute daj. ed.+ s: sapuvidi dati ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk tož. ed. so bile pregnale ǀ hualo ſi sashlushil per folku mest. ed. ǀ pred folkam or. ed. je skakal, inu pleſsal ǀ Chriſtus pred vſem folkom or. ed. je taiſto hualil ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta dua tož. dv. m folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki im. mn. nej ſò deſegli ǀ ony vſyh folkou rod. mn. Bogove ſò molili ǀ per vſyh folkah mest. mn. ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat ← srvnem. volc ‛narod, ljudstvo’
Svetokriški
frdaman -a prid. pogubljen: en ſam v'mej nymi bo fardaman im. ed. m ǀ zhe nebom pridigval, bom fardamen im. ed. m ǀ kakor ta fardamani im. ed. m dol. Judesh Iskariot ǀ Vaſha dusha bo fardamana im. ed. ž do vekoma ǀ zhe katera dusha skuſi njeh pohvishaine, inu sanikornoſt je ferdamana im. ed. ž ǀ Ah fardamanu im. ed. s, hudizhovu takorshnu terdu ſerze ǀ G: Bug je hotel pokasat timu bogatimu fardamanimu daj. ed. m moshu Lazaruſa v'krily tiga Abrahama ǀ hudizhi s' pakla ſò eniga fardamaniga tož. ed. m ži. vun perpelali ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano tož. ed. ž dusho uſdigneio ǀ tu fardamanu tož. ed. s truplu sgrabio ǀ s'taistim bogatim fardamanim or. ed. m mosham ǀ pyanzy, preklinauzi, inu golufi bodo fardamani im. mn. m ǀ Te fardamane im. mn. ž dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde ǀ je vezh fardamanih rod. mn. KaKor pak isvolenih ǀ zagovajne tyh fardamanyh rod. mn. ǀ bi jo ſapiſal v' Bukve teh ferdamanih rod. mn. ǀ Orpheus vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske, ter da tem fardamanem daj. mn. zitra ǀ v' pakli sghé te fardamane tož. mn. ž dushe ǀ aku ſim mei timi isvoleni, ali pak fardamanimi or. mn. → frdamati
Svetokriški
gajžlati -am nedov. bičati, tudi metaforično kaznovati: greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat nedol. ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali gaishlat namen. ǀ ti nas s' leto teshko shibo gaishlash 2. ed. ǀ skusi naſs ſtrashish, nam shugash, inu gajshlash 2. ed. ǀ Bug gajshla 3. ed. s'temy shtrajfingi ǀ pres vſe milosti ſvoj podversheni folk gaishla 3. ed., inu ſtrajfa ǀ nej Turshka muzh, katera nas premaga, inu gaisla 3. ed. ǀ shiba te kuge vſe krishim gajsla 3. ed. ǀ grehi ſo gajshle is katerimi Christuſa gajshlamo 1. mn., inu martramo ǀ vener ony obeniga negajshlaio +3. mn. ǀ sdaj Angeli neshtrajfujeio, negajshleio +3. mn., inu neubivaio vezh ludy, kakor ſo pred Criſtuſavo ſmertio dellali ǀ bò moja shiba s' katero vas bom gaishlal del. ed. m ǀ Bug bode tebe shtrajfal, inu gajshlal del. ed. m ǀ ga bom gaislal del. ed. m s'shtraifingi ǀ Bug s'shibo ſvoih shtrajfing je gajslal del. ed. m ǀ Heliodora ſta dua Angela britku gajshlala del. dv. m ǀ ſo ſaurashili, pregainali, lovili, ſveſali, gaishlali del. mn. m ǀ Iudy ſo Christuſa gajshlali del. mn. m gajžlati se bičati se: Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla 3. ed., inu kosho s'ſebe terga ǀ danaſs vſy ſe jokaio, poſtio, inu gaishlaio 3. mn. ǀ vſe skusi ſe postil, gajshlal del. ed. m, inu jokal ǀ Leta Svetniza vſe te try dni, ſe je poſtila, molila, inu gaishlala del. ed. ž → gajžla
Svetokriški
ganiti -nem dov. premakniti: obedn ga nej mogal is mejſta ganiti nedol. ǀ my bomo leto ganili del. mn. m s' naſho proshno ganiti se premakniti se: Mocedonary nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti nedol. ǀ s'mejsta ganit nedol. ſe nemore ǀ Sapovejte timu hribu nej ſe is ſvojga mejſta dalezh gane 3. ed. ǀ on vener ſe is mejſta negane +3. ed. ǀ ſvejsde pak s' meiſta ſe neganeio +3. mn., ampak ſtonovite oſtaneio ǀ cello urro ſe nei ganil del. ed. m is meiſta → geniti
Pleteršnik
glȃdən, -dna, adj. hungrig; g. biti česa, etwas heftig verlangen; gladno leto, das Hungerjahr, Z.
Pleteršnik
gladováti, -ȗjem, vb. impf. Hunger leiden, hungern; kdor se na pust do sitega ne naje, bo celo leto gladoval, Pjk. (Črt.).
Pleteršnik
gladǫ́vən, -vna, adj. heißhungrig, Mur., Cig., Jan.; gladovna krava, gefräßige Kuh, Polj.; gierig, habgierig, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; g. na sadje, na denar, Gor.; — gladovno leto, das Hungerjahr, Vest.
Prekmurski
glasovìten -tna -o prid. slaven, zelo znan: merjé tudi glaszoviten Pázmány Péter KOJ 1848, 93; stvari so ne jáko glasovitna AI 1878, 13; je glaszovitnoga püscsenika kak varivácsa naposztaviti vcsino KOJ (1914), 152
glasovìtnejši -a -e bolj slaven: vszako leto na glaszovitnejsa szenya tá hodili KOJ (1914), 113
Svetokriški
goba -e ž 1. goba: ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere de bi ſe nespekal, ene gobe rod. ed. de bi ga neoskrunila ǀ ſo vſeli eno gobo tož. ed., leto ſo v'jeſſihu, inu v'shauzhu omezhili ǀ neſte gobe im. mn. katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ aku bo taiſte gobe tož. mn. jedil, de bo ſvoio naturo farderbal 2. rana, ki jo naredi gobavost: skuſi ta Sveti Karſt ſmò od gobe rod. ed. tiga greha ozhiszheni ǀ de s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob rod. mn. Sironskiga Generala Naamana ǀ je bil te ſmerzhe gobe tož. mn. vudubil ǀ osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje: Gobe tož. mn. te nezhistosti ǀ s'negnusnimi gobami or. mn. od glave do nogh je bil obdan ǀ s'temy negnusnimy gobamy or. mn. tega greha ſo obdani ǀ Inu G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij gobamij or. mn. shtrajfal ǀ s'temy negnusnimi gobomy or. mn. je bil obdan ǀ Kadar ſe je nashal v'eni hishi en zhloviK s'gobami or. mn. obdan ǀ je bil s'gobamy or. mn. shtrajffal
Svetokriški
goljufen -fna prid. goljufiv: Golufen im. ed. m je leta ſuejt, negvishne njega oblube ǀ Ta golufni im. ed. m dol. shelim Puſt vam da tudi saſtopit ǀ s'Euo ie govuril en golufni im. ed. m dol. ſapelavi Angel ǀ en taK nej vreden imenuan biti zhlovik, temuzh ena golufna im. ed. ž liſiza ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu im. ed. s meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ pravi S. Auguſtinus od tiga golufniga rod. ed. m ſvejta ǀ kakor ſampſon ſe puste sapelat od te golufne rod. ed. ž Dalide tiga meſsa ǀ ſò odpovedali timu golufnimu daj. ed. m ſvejtu ǀ shtiri dnij, kateri vam ſhe ostanejo temu golufnimu daj. ed. m svejtu ǀ Chriſtus je njega tei golufni daj. ed. ž Leſizi perglihal ǀ bosh vezh shtimal, inu lubil ta golufni tož. ed. m dol. svejt ǀ sakaj tedaj tiga golufniga tož. ed. m ži. shelima bugate ǀ Skuſi leto golufno tož. ed. ž oblubo veliku taushent ludy ta folsh Prerok sapele ǀ Vna dekilza jo da s'eno golufno tož. ed. ž oblubo ǀ bogaſtvu, zhaſt, inu lushti tiga ſveita ſo folsh inu golufni im. mn. m ǀ vſe tvoje oblube ſo golufne im. mn. ž ǀ ſe puſtite sapelati od vashih golufnih rod. mn. pozhutikou ǀ ſo … perglihane tem golufnem daj. mn. leſizam ǀ druge ſapelujeio skuſi nyh leshnive beſſede, inu golufne tož. mn. ž oblube ǀ s' kuſi takorshne goluffne tož. mn. ž beſſede ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi or. mn. beſedy primer.> morje tiga ſvejtá je veliku golufnishi im. ed. s, inu nevarnishi ǀ nej obeniga golufnishiga rod. ed. m kakor je hudizh presež.> ta ner hujshi, inu golufnishi im. ed. m Prerok je Hudizh ǀ gdu ſo ty ner hujshi, inu golufnishi im. mn. m Preroki ǀ Takrat Lucifer te nar golufnishi tož. mn. m hudizhe ukupaj sklizhe → goljuf
Število zadetkov: 480