Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
prhlína, f. der Moder, Jan.; smrekova p., das Fichtenpulver, Cig.
Pleteršnik
prihȃjati, -am, vb. impf. ad priti; 1) herankommen, ankommen, kommen; gostje že prihajajo; pošta prihaja zvečer in odhaja v jutro; noč, zima prihaja; po sestro p., abholen zu kommen pflegen; odkod to prihaja? was ist die Ursache davon? na misel mi često prihaja, ich verfalle oft auf den Gedanken; — voda prihaja, das Wasser steigt, Cig.; — bei jemandem Unterstand haben: p. h komu, Svet. (Rok.) = za prihajača biti, jvzhŠt.; — 2) werden: če dalje lepši prihaja, Kr.-M.; moder p., Ravn.; težko mi prihaja, es wird mir übel, Cig., Jan.; = slabo mi prihaja, Z.; (prim. it. diventare, werden).
Pleteršnik
rȃł, -ȋ, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk-Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk-Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.-Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).
Vorenc
razumen prid., F7, calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raṡumen; providus, -a, -um, raṡumin, pametin, preṡkarbliu, inu fliſſig v ſvoih rizhéh; prudens, raṡumin; sagax, -cis, ṡaſtopin, moder, raṡumin, kateri ṡdaici vſe ṡamèrka; salsus, -a, -um, tudi raṡumin, lubeṡniu; subjectum bonum, en dober, inu raṡumen zhlovik; versutus, -a, -um, premoder, prekunṡhtin, golufin, raṡumin, prekanîen
  1. razumnejši , prudentior, umniſhi, raṡumniſhi
Vorenc
silno prisl., F246, abhorrescere, ſe ſylnu bati; admodum, ſylnu mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat; demirari, ſe ſylnu zhuditi; ditiſsimus, ſylnu bogat; intolerabilis, -le, intolerabundus, -a, -um, ſylnu teṡhak, nenosliu, netarpeṡhliu; longiſsimè, ſylnu dolgu; obnixè, ſylnu, s'vſo mozhjó, lipú; per, cilú, ſylnu, po, pre, ṡkuṡi; persapiens, ſylnu moder; persenex, -cis, ſylnu ſtar; recandus, ſylnu reṡbeilen; violenter, ſylnu; vociferatio, vpitje, ſylnu ṡlú ſhrajanîe, vriṡkanîe, ukanîe
Prekmurski
skrbník -a m skrbnik, varuh: Dár je môder poglavnik, kak veren szkrbnik KAJ 1848, 308
Pleteršnik
sofīstičən, -čna, adj. lažnivo moder, zvijaški, zur Sophistik gehörig, sophistisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
Pleteršnik
stuhnẹlína, f. der Moder, C.
Pleteršnik
stuhnóta, f. der Muff, der Moder, Mur., Cig., Jan.
Prekmurski
svèklošča -e ž svetloba, svetlost: Vcsászi blodécsa szvekloscsa kak môder plamén szvêti AI 1875, kaz. br. 7; Znaménje tomi betegi je velika občutljivost od sveklošče AI 1878, 8; pren. “Prijátel” de na du'ze szvekloscso razsürjávo AIP 1876, br. 12, 1
Vorenc
šegav prid., F6, astutus, ſhegou [str. 28a ]; astutus, pregnán, kunſtin, preverṡhen, ſhegau, prekunſhtin [str. 28b ]; callidus, en ẛavyt zhlovik, moder, pregnán, ſhegou; cavtus, -a, -um, varin, modir, ẛagviſhan, ẛhegou; mirabilis, -le, zhuden, ſhegau; perastutus, -a, -um, salú ſhegou, inu pregnán, cilu kunṡhtin
Pleteršnik
trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.
Pleteršnik
trohlína, f. 1) der Moder, die Fäulnis, Mur., Cig., Jan.; — 2) morsches Holz, Jan.
Pleteršnik
trohljȃva, f. der Moder, das Morschicht, Jan., C.
Pleteršnik
trohljívost, f. 1) die Morschheit, der Moder; — 2) die Verweslichkeit.
Pleteršnik
trohlóba, f. der Moder, Cig., Jan.
Pleteršnik
trohlóta, f. der Moder, Mur., Ravn.-C.
Pleteršnik
trohnóba, f. der Moder.
Pleteršnik
trohnóta, f. der Moder, Mur., Jan.
Pleteršnik
umẹ̑tẹłnost, f. 1) die Geschicklichkeit, Mur., Cig., Jan., Dalm., Krelj, Boh., Dol., Notr.; peti dar sv. duha je u., Schönl.; — die Erfahrung, Meg.; — 2) die Kunst, Guts.-Cig., Mur., Jan., nk.; vsaktero svojo u. izkušati, Krelj; sleherni je v svoji umetelnosti (umetalnosti) moder, Škrinj.-Valj. (Rad); obrazne umetelnosti, (-teljnosti), DZ.
Število zadetkov: 68