Zadetki iskanja
Svetokriški
Londrata -e ž osebno lastno ime Londrata: Na mejſti zholnarja Edn je zhes morje bil prepelal Baſilida. En drugi na mejſti tishlarja je bil ſturil trugo Londrati daj. ed., kadar je bila umerla (III, 500)
Svetokriški
meh -a m meh: je napihnen od offerti, kakor en mejh im. ed. ǀ orgle lep glaſſ od ſebe dadò, ali kakor mejh im. ed. ſe sapre obmutio ǀ je premishloval kaku leta meih im. ed. je hualeshen, kir s'ſvojo ſapo tu mertuu vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kadar je kovashki meih tož. ed. posdigval ǀ Manichæus je bil shiu na meh tož. ed. odert ǀ nej sadosti de mejhi im. mn. pishajo ǀ Xſerxes Perſianski Krajl … je bil sapovedal, de imaio morje s' palzami tepſti, inu vejter noter v' mehe tož. mn. vlouiti, inu s' shibami ga gaishlat
Svetokriški
mesto -a s mesto, tj. 1. večje utrjeno naselje: tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor: laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
Svetokriški
mlad -a prid. mlad: kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči: Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci: Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
Svetokriški
močan -čna prid. močan: En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
Svetokriški
Modestus -ta m osebno lastno ime Modest: Leta je imel eniga ſamiga ſynu s' imenam Vitus. Temu je bil Ozha dal sa Preceptarja eniga vuzheniga Gospuda s' imenam Modeſtus im. ed. ǀ sapovej Vida, Modeſta tož. ed., inu Creſcentio na tla pervesat ǀ Vitus prezej buga, s' Modeſtam or. ed., inu Creſcentio na morje ſe poſtavi Modést, po legendi spremljevalec sv. Vida
Svetokriški
mreža -e ž mreža: Verſite mresho tož. ed. na deſno roko ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho tož. ed. h' kraiu perulezhi ǀ Vulcanus eno nuzh ga je bil v'mresho tož. ed. vulovil ǀ v' leto hudizhavo mrejſſo tož. ed. padeio ǀ veni mreshi mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ ueni mreshj mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ Ribizhi, kateri s'mresho or. ed. love ǀ mreshe im. mn. ſe proshio tizam, inu sveriazhinam nikar ludem ǀ Bug je mene rejshal od mresh rod. mn. teh Iagru inu lovizu ǀ Bug s'mresh rod. mn. je bil njega rejſhal ǀ Bug s'mrèsh rod. mn. je njega rejſhal ǀ ſo vergli nyh mrejshe tož. mn. v'morje ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe tož. mn. v' morje uergli, ſo ſilnu veliku rib vun potegnili ǀ Ta Kateri drugem mreshe tož. mn. proshi ſam ſe noter vulovij ǀ je bil takrat v'mreshe tož. mn. teh paklenskih lovizu padil ǀ ſdajzi ſta ſvoje mreshè tož. mn. sapuſtila ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje tož. mn. moshkim perſonam neproſile
Svetokriški
nebesa -es s mn. 1. nebo: Nebeſſa im. mn. vſe skuſi ſe gibleio ǀ O Nebeſſa im. mn. vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Nebeſsa im. mn. nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio ǀ Svesde bodo s'Nebeſs rod. mn. padale ǀ kruh s'Nebeſs rod. mn. ym je doli padal ǀ je ſapovedal … Nebeſſam daj. mn. de vam ſvetlobo dado ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa, inu rokè pruti Nebeſſam daj. mn. ǀ Turki, kateri prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio, Nebeſsam daj. mn., inu ſemli ſe odklajnaio ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde na Nebeſsih mest. mn. ǀ ſvejsde na Nebeſyh mest. mn. ǀ ſonze sjutru na nebeſſyh mest. mn. ſe prikashe ǀ kulikajn svejsd je na Nebeſsijh mest. mn. ǀ nej na Nebeſih mest. mn. ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih mest. mn. tekajo ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh mest. mn. perkasale ǀ Bug shteje ſvejsde na nebeſſah mest. mn. ǀ zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere vezhkrat na Nebeſsoh mest. mn. nam ſe prikasheio ǀ terbej poprej dobru premislit ſvejsde na nebiſſih mest. mn., vejter v'luffti ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih mest. mn. prebivala ǀ je pod frai nebeſſami or. mn. pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami or. mn. zhakal ǀ pod frai nebeſſamy or. mn. bi mogli prebivat 2. nebesa: ſe reſveſſelé Nebeſſa im. mn., praſnuje semla ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu Nebeſsa im. mn. ſe ſo bila odperla ǀ lujtre Katere od ſemle do Nebeſs rod. mn. ſo doſegle ǀ ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs rod. mn. v'pakal vergel ǀ je bil is Nebeſſ rod. mn. hudizhe pregnal ǀ kluzhe od Nebeſſ rod. mn. je bil dal S. Petru ǀ Angelzi ſo is Nebes rod. mn. doli pershli ǀ s'Nebes rod. mn. je na semlo prishal ǀ shueplenski plemen do Nebes rod. mn. je shvigal ǀ en Angel s'Nebeſ rod. mn. je bil prishal ǀ s'Nebeſſ rod. mn. ogin, shveplu, inu ſerd Boshij ǀ Angeli s'Nebesyh rod. mn. ſo prishli, inu ta Sveti offer v'Nebu ſò neſli ǀ je imel ta pravi pot pruti Nebeſſam daj. mn. kasat ǀ s'exempelnam pot pruti Nebeſsom daj. mn. Kasat ǀ ſe perblishoval k'Nebeſsom daj. mn. ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa tož. mn. odperta ǀ resniza ſe je bila v'Nebeſſa tož. mn. skrila ǀ My radi vidimo de ti v'Nebeſsa tož. mn. gresh ǀ is lubesni tiga ſerza ſe pride gori v' Sveta Nebesha tož. mn. ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa tož. mn. vidit mogal ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe tož. mn. polsdignena ǀ v' Nebeſſih mest. mn. je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ v'Nebeſſih mest. mn. bote shaz neshli ǀ v'Nebeſsih mest. mn. yh bo obilnu polonal ǀ V' Nebeſih mest. mn. pak orgla s' Angely ǀ sadosti bo meni de v'Nebeſyh mest. mn. bom ta nar manſhi ǀ ony s'pakla bodò vidili Lazaruſa v'Nebeſsyh mest. mn. ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh mest. mn. doſezhi ǀ de bi ureden bil v'Nebeſsijh mest. mn. vshivat do vekomo leto Nebesko lepoto ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih mest. mn. resveſeslit ǀ òvy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh mest. mn. pred vaſhimij ozhmy ǀ pruti timu kar ſe v' Nebesyh mest. mn. najde ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih mest. mn. ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah mest. mn. imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika ǀ ſe nanajde isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih mest. mn. V več primerih je težko ločiti med obema današnjima pomenoma, saj so se nebesa v predstavnem svetu 17. stol. vsaj delno še enačila z nebom; → nebo.
Svetokriški
nevarnost -i ž nevarnost: obena nevarnost im. ed. nej prevelika ǀ v'temi te nevarnoſti rod. ed. ſe najdemo ǀ preſs vſe neuarnosti rod. ed. bil mogli dopernesti ǀ nej obene nevarnaſti rod. ed. ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti daj. ed. na mory ǀ kadar pak je bil nevarnost tož. ed. ſvojga isvelizhejna samerkal ǀ videozh to veliko neuarnost tož. ed. ſvojga shivota ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ dusho, inu tellu v'nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ en dan v'veliki nevarnosti mest. ed. na morju ſe so neshli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti mest. ed. ſe naijdete ǀ v'neuarnosti mest. ed. ſtu oblub ſte ſturili Meni ǀ do puſledne ure odnasha s'veliko nevarnostio or. ed. ſvoje boge dushe ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio or. ed. ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil ǀ is Aſie s' veliko navarnoſtio or. ed. ſe je bil prepelal zhes morje ǀ ſtu, inu ſtu nevarnoſti rod. mn. preſtoy ǀ vſyh nevarnoſty rod. mn. yh je odreshel ǀ bomo od vſyh navarnoſtih rod. mn. reisheni ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam daj. mn. ǀ ſtu, inu ſtu neuarnoſtom daj. mn. je podverſhena ǀ v'vſe nevarnosti tož. mn. ſe poda ǀ v'te narvekſhi neuarnosti tož. mn. ſe ſo podali ǀ nemara sa mres, sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti tož. mn. ſvojga lebna ǀ v'te narvekshi neuarnostj tož. mn. ſe podaio ǀ zhloveka v'velike navarnosti tož. mn. perpravi ǀ leta S. S. Sacrament nas ovarua pred vſimy nevarnoſti or. mn. dushe, inu teleſſa nevarnost lebna življenjska nevarnost: nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna rod. ed. Zveza nevarnost lebna je kalk po nem. Lebensgefahr ‛življenjska nevarnost’.
Svetokriški
ogenj ognja m ogenj: sapovej de ogin im. ed. ima Sodomo inu Gomorrho poshgati ǀ ta paklenski ogjn im. ed. je perpraulen ǀ S. Duh ſe je bil danaſs prikasal v'podobi tiga ognia rod. ed. ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu daj. ed. ǀ je sapovedal vodam de ſo yh potopile … ognu daj. ed. de yh je poshgal ǀ de ſi lih kuharza pred dnevam k'oginu daj. ed. perſtavi ǀ vaſho dusho, inu telu samore v'ta vezhni ogin tož. ed. vurezhi ǀ ogijn tož. ed. mu ſanèti, de bi ſe poshushil ǀ ta Angel ogen tož. ed. doli restroſsi, kar prezej vſe pepel rata ǀ Verſite v'ogijn tož. ed. tajſte Quarte ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe, tu bo poſſekanu, inu v' ogyn tož. ed. vershenu ǀ v'shveplenskim ogniu mest. ed. te dushe plauaio, kakor ribe v'uodi ǀ bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu mest. ed. ǀ ſe ſo per ogniu mest. ed. shushili, inu greli ǀ v'peklenskem ognu mest. ed. ǀ ſama milost Boshja je urshoh, de my sdaj v'paklenskim ognju mest. ed. negorimo ǀ de bi tudi one pleſſale, inu pò ogni mest. ed. skakale ǀ v' ogni mest. ed. pokopana leshi dusha tvojga ozheta ǀ lushtnu je v'ogni mest. ed. prebivat ǀ De je lota pred ogniom or. ed. reshil ǀ s' ogniom or. ed. je bil shtrajfal te nesramne meſta sodomiterſke ǀ ſo vſy okajeni s'tem paklenskim ogniam or. ed. ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom or. ed. te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze ǀ taistu morje je bilu s'ogniam or. ed. smeshanu ǀ ſe pofliſſaio te nishishi Angele vshgati s' ognom or. ed. lubesni Boshje ǀ S. Vrſula s'ognam or. ed. ajffra Boshjga gorezha
Svetokriški
palica -e ž palica: palza im. ed. Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ KaKor ta nepametna shivina. Katera ſe boy te shibe, inu palze rod. ed. ǀ Kadar enimu pſu palzo tož. ed. poKashesh ſe prestrashi ǀ try rezhy ima ny ſaſtavit v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo tož. ed. ǀ neusmilenu s'eno palzo or. ed. po glavi ga buti, inu vubije ǀ suojga blishniga s'palzo or. ed. s'hiſhe ſtepe ǀ nad katerem nikatere palze tož. mn. ſò bily slomili ǀ je bil sapovedal, de imaio morje s' palzami or. mn. tepſti ǀ s' bodezhimy shibami, inu s' garnievimy palzamy or. mn. neuſmilenu ſtepſti ǀ ga hozhe v shakle poloviti, inu s'palzamy or. mn. ſtepſti ǀ s' gorezhmy palzomy or. mn. ſta tepla
Svetokriški
pergamen m pergament: de bi nebeſſa pergamen im. ed., morje tinta, vſe slame pereſſa, vſe ſvejsde Piſſary ratali ǀ ſe imaio v' pergamen tož. ed. sapiſſat ← srlat. pergamenum, lat. charta pergamēna ‛pergament’
Svetokriški
Perikles m osebno lastno ime Periklej: de bi vſy my taku shiveli, de to sadno naſho uro resnizhnu bi mogli rezhi, kar Pericles im. ed. Athnienski Firsht (I/1, 164) ǀ Pericles im. ed., de ſi lih en velik Philoſophus is Aſie s' veliko navarnoſtio ſe je bil prepelal zhes morje, de bi mogal shlishat vuk tiga Ariſtotela (V, 517) Pêriklej, gr. Περικλῆς, atenski državnik (495/90– 429 pr. Kr.)
Svetokriški
pero -esa s 1. rastlinski list: je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù im. ed., ſenza, prah ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi daj. ed., ſenizi, prahu ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ rod. mn. ſo dol padali ǀ MARIA Patrona S. Roshenkranza h' tej gartroshi v' Jerihi ſe je perglihala, katera ſtu inu petdeſſet pereſs rod. mn. imà ǀ Iſaias yh pergliha pereſam daj. mn. katere is driveſſ padaio ǀ te roshize nyh piſſane pereſſa tož. mn. polsdigneio, semla ſe veſſelj 2. ptičje pero: leta tiza de bi od bliſi ushivala tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela, de od gorkute ſonzhne nie pereſſa im. mn. ſo gorele 3. pisalno pero: kadar bi morje tinta ratala, inu de bi Nebeſsa pergamen, traua pereſsa im. mn., inu dreveſsa Piſsarij ratali ǀ s' tremy pereſſamy or. mn. je skushal to sapuvid sapiſſat, obenu nej hotelu tinte dati
Svetokriški
pogasiti -im dov. pogasiti: meſtu poshge, de nej mogozhe pogaſſiti nedol., de ſi lih veliku vuode gori ulijejo ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti nedol. njega vrozhino ǀ ſapovej garmado pogaſſit nedol. ǀ s' ſvojo molitvo, proshno, inu offram ſerd Boshy potalashi, inu ogin pogaſſi 3. ed. ǀ je bil ta ogin pogaſſil del. ed. m ǀ de bi pogaſsil del. ed. m v'ſvojm truplu te smerdezhe ijskrè ǀ Gdu je bil pogaſel del. ed. m uno ſilnu gorezho Babilonsko pezh ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek je v'Mario pogledal, ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil del. ed. m ǀ kadar lete bi bila od sazhetka pogaſila del. ed. ž ǀ hlapzy ſo tekli po vodo de bi ogin pogaſſili del. mn. m ǀ tuoje almoshne bi bile ta paklenski ogin pogaſſile del. mn. ž
Svetokriški
ponesti -nesem dov. ponesti: vſe lete greshne poneſſe 3. ed. v'tu grenku morje tiga pakla ǀ kadar kuli ſo s' sgonam snaminie dali, de ſe poneſſe 3. ed. S. Rus. T., ta pſſ prezei je is hishe teku v' Zirku ǀ pojdem sa vejtram kamkuli me poneſse 3. ed. ǀ Vſakateri poneſe 3. ed. svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra ǀ de v'Kratkem ima vſe sapuſtiti, inu de nezh s'ſabo neponeſe +3. ed. ǀ Vy vejſte de na uni ſveit nezh neponeſſete +2. mn. s' ſabo ǀ Enkrat ſe permiri, de po nozhi ſo snamine dali, de S. Rus. T. poneſſò 3. mn. k' enimu bolniku
Svetokriški
postati -anem dov. 1. postati: aku hozhesh zhiſta poſtati nedol. de imash ſe zhistu, inu popolnama ſpovedat ǀ s'vbogih v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati nedol. ǀ tu morje tihu, inu myrnu poſtane 3. ed. ǀ ta greshna dusha shalostna postane 3. ed. ǀ vener ſe nepobulshaio, ampak hudobnishi poſtaneio 3. mn. ǀ ti parvu roijeni martui postaneio 3. mn. ǀ ſilnu shaleſtni poſtaneo 3. mn. ǀ Kadar ſi bil Israelski Krajl poſtal del. ed. m ǀ prezej njegovi krajlevi dvor je bil kuſin poſtal del. ed. m ǀ prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad postal del. ed. m ǀ eniga Firshta Hzhi je bila skuſi nezhiſtu dellu shroka poſtala del. ed. ž ǀ ſilnu shalostna je bila postala del. ed. ž ǀ vunkaj ſe je bal priti dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu del. ed. s ǀ grosdje je sdrelu poſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze bo taku mozhnu postalu del. ed. s ǀ ſo jedli, inu ſiti poſtali del. mn. m ǀ Iogri ſo bilij shalostni postali del. mn. m ǀ sa volo pregrehe te perve shene Eue ſo bile shpot tiga svejta postale del. mn. ž ǀ Shenin pak je odlashal priti, v' tem ſo one saſpane poſtale del. mn. ž 2. ostati: Maria v'porodu inu sa porodom je Diviza postala del. ed. ž ǀ ſi ti Diviza porodila, inu Diviza ſi poſtala del. ed. ž
Svetokriški
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
Svetokriški
potopiti -im dov. potopiti, utopiti: sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti nedol. ǀ is iese, inu nepoterpeshlivoſti je bil puſtil potopit nedol. ſvoje zholne ǀ grevinga vſe grehe potopy 3. ed. ǀ kadar vus volni ſvejt je bil potupil del. ed. m ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego vojsko v'krijvavem moriu potupil del. ed. m ǀ Praviza Boshja n' en dan je bila vſe ludy pobila, inu potopila del. ed. ž sunej 8. pershon ǀ tu ſlanu morje je bilu potopilu del. ed. s, inu umorilu Faraona ǀ en dan ſe bodo oblaki pretargali, inu vſe potopili del. mn. m ǀ je sapovedal vodam de ſo yh potopile del. mn. ž potopiti se potopiti se: en zholn prevezh napolnen ſe potopi 3. ed.
Svetokriški
potroštan -a prid. pomirjen, potolažen: Chriſtus s'kusi tu zhaſtitu premishlovajne je bil taKu potroshtan im. ed. m ratal, de s'veſseljom je ſmerti, inu ſvoj britki martri napruti shal ǀ Moj S: Ozha Francisk je veni veliki, bolezhini ſe nashal, ter je shelil s'muſiko potroshtan im. ed. m biti ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan im. ed. m biti ǀ potroſhtan im. ed. m, inu veſſel shivij na semli ǀ David vus botroshtan im. ed. ž ſe oberne pruti Gospudu Bogu ǀ ſi veſſela, inu potroshtana im. ed. ž ǀ Morje teh shaloſtneh bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu im. ed. s oſtalu ǀ sa tiga volo malukadaj ſó potroshtani im. mn. m ǀ ner vezh ſe najde taiſtih, kateri nejſo content, inu potroshtani im. mn. m v' ſvojm ſtanu ǀ Nashe vsheſſa bodo potroshtane im. mn. ž/s, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale → potroštati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 109
Dostopnost