Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bonáca -e ž (ȃ)
popolnoma mirno morje ob brezvetrju: bila je bonaca in morje se je svetilo
Pravopis
bonáca -e ž, pojm. (ȃ) |mirno morje|
SSKJ²
brákičen -čna -o prid. (á)
geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje
SSKJ²
brázdati1 -am nedov. (ā ȃ) knjiž.
1. delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi
2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube
    brázdati se biol.
    deliti se z brazdanjem: oplojeno jajčece se brazda
Pravopis
brázdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brázdanje (á ȃ; ȃ) neobč. kaj Parnik ~a morje |dela brazdi podobne zareze|; neobč. ~ na njivi orati
brázdati se -am se (á ȃ; ȃ) biol. |deliti se|
Celotno geslo Sinonimni
brázdati1 -am nedov.
kaj delati brazdi podobne zareze
SINONIMI:
ekspr. orati, ekspr. razoravati
GLEJ ŠE SINONIM: orati, riti
SSKJ²
brezbréžen -žna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. ki je brez brega, meje: vsenaokrog brezbrežno morje / brezbrežen prostor; brezbrežna pokrajina, ravnina; pren., pesn. brezbrežna tišina
Pravopis
brezbréžen -žna -o (ẹ́; ẹ̑) poud. ~o morje |neskončno|
brezbréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) poud. |neskončnost|
SSKJ²
brezbréžnost -i ž (ẹ̄)
knjiž. lastnost, značilnost brezbrežnega: brezbrežnost morja; brezbrežnost ravnine / brezbrežnost časa, prostora
// prostor brez brega, meje: barke plavajo v brezbrežnost; daljna, neznana brezbrežnost; morje mu je simbol brezbrežnosti
SSKJ²
brezkônčen -čna -o prid. (ó)
knjiž. ki je brez konca: brezkončna pot; širno, brezkončno morje / brezkončne noči brez spanja
// ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: brezkončna žalost; brezkončno gorje / brezkončna tišina
♦ strojn. brezkončni vijak vijak, ki se vrti, a se v vzdolžni smeri pri tem ne premika; teh. brezkončna veriga
SSKJ²
brezkrájnost -i ž (ā)
knjiž. lastnost, značilnost brezkrajnega: brezkrajnost prostora in časa / morje se širi v brezkrajnost
Celotno geslo eSSKJ
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
SSKJ²
brezmêjen -jna -o prid. (ē)
ki je brez meje: brezmejen prostor / brezmejno morje
// ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: lotila se ga je brezmejna groza; brezmejna ljubezen, žalost
    brezmêjno prisl.:
    vsi so mu brezmejno zaupali; brezmejno vdan
SSKJ²
bréžen -žna -o prid. (ẹ̄)
1. obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale
2. nar. severovzhodno nagnjen, strm2: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem
SSKJ²
brežína -e ž (í)
1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina
2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina
// grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine
Celotno geslo ePravopis
Brežiško jezero
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Brežiškega jezera samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
jezero pri Brežicah
IZGOVOR: [bréžiško jézero], rodilnik [bréžiškega jézera]
BESEDOTVORJE: brežiškojezerski
Celotno geslo eSSKJ16
bridko3 (britku, britko) povedkovnik
komu/čemu izraža duševno bolečino in stisko; SODOBNA USTREZNICA: hudo
FREKVENCA: 68 pojavitev v 10 delih
SSKJ²
brodár -ja m (á)
1. kdor kaj prevaža z brodom; brodnik: brodar jih prepelje na drugi breg / brodar rečne plovbe
2. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: naš domači brodar Splošna plovba
3. zastar. mornar: brodarji plujejo na odprto morje
Celotno geslo eSSKJ16
bron -a samostalnik moškega spola
1. zlitina bakra in drugih kovin; SODOBNA USTREZNICA: bron
1.1 predmet/izdelek iz te zlitine; SODOBNA USTREZNICA: bron
2. zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine; SODOBNA USTREZNICA: ruda
FREKVENCA: 42 pojavitev v 5 delih
Pleteršnik
brúsiti 2., -im, vb. impf. auswerfen, speien, Cig., Dol.; morje venkaje brusi blato, Krelj-Mik.
Število zadetkov: 1028