Zadetki iskanja
geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje
1. delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi
2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube
- brázdati se biol.
deliti se z brazdanjem: oplojeno jajčece se brazda
brázdati se -am se (á ȃ; ȃ) biol. |deliti se|
knjiž. ki je brez brega, meje: vsenaokrog brezbrežno morje / brezbrežen prostor; brezbrežna pokrajina, ravnina; pren., pesn. brezbrežna tišina
brezbréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) poud. |neskončnost|
knjiž. lastnost, značilnost brezbrežnega: brezbrežnost morja; brezbrežnost ravnine / brezbrežnost časa, prostora
// prostor brez brega, meje: barke plavajo v brezbrežnost; daljna, neznana brezbrežnost; morje mu je simbol brezbrežnosti
knjiž. ki je brez konca: brezkončna pot; širno, brezkončno morje / brezkončne noči brez spanja
// ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: brezkončna žalost; brezkončno gorje / brezkončna tišina
♦ strojn. brezkončni vijak vijak, ki se vrti, a se v vzdolžni smeri pri tem ne premika; teh. brezkončna veriga
knjiž. lastnost, značilnost brezkrajnega: brezkrajnost prostora in časa / morje se širi v brezkrajnost
- 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
- 1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
- 1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
- 2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
ki je brez meje: brezmejen prostor / brezmejno morje
// ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: lotila se ga je brezmejna groza; brezmejna ljubezen, žalost
- brezmêjno prisl.:
vsi so mu brezmejno zaupali; brezmejno vdan
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 52
- Naslednja »