tóliko Frazemi s sestavino tóliko:
[tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kot je za nóhtom čŕnega, tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
tŕska2 -e stil. trskà -è ž (ŕ; ȁ ȅ)
1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske; podkuriti s trskami; trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver / ekspr. razbiti vrata v trske
● ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo
// nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska
2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska
1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske; podkuriti s trskami; trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver / ekspr. razbiti vrata v trske
● ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo
// nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska
2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska
SLA 1
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
vrásti se vrástem se tudi vrásem se dov., vrásel se in vrástel se (á)
1. rastoč priti, prodreti v kaj: noht se vraste v meso / korenine se vrastejo v razpoke
// rastoč priti, prodreti v podlago, okolje in se povezati: presajene rastline se še niso dobro vrasle; borci so vztrajali na položajih, kot da so se vrasli v zemljo
2. postati obdan s tem, kar ga rastoč začne obdajati: obroč se je vrasel v drevo
3. ekspr. začeti skladno, organsko obstajati, živeti v čem: vrasti se v kolektiv, mesto / stavba se vraste v pokrajino
// postati trajna sestavina česa: te besede so se popolnoma vrasle v jezik / otrok se je vrasel v njeno srce ji je postal ljub
1. rastoč priti, prodreti v kaj: noht se vraste v meso / korenine se vrastejo v razpoke
// rastoč priti, prodreti v podlago, okolje in se povezati: presajene rastline se še niso dobro vrasle; borci so vztrajali na položajih, kot da so se vrasli v zemljo
2. postati obdan s tem, kar ga rastoč začne obdajati: obroč se je vrasel v drevo
3. ekspr. začeti skladno, organsko obstajati, živeti v čem: vrasti se v kolektiv, mesto / stavba se vraste v pokrajino
// postati trajna sestavina česa: te besede so se popolnoma vrasle v jezik / otrok se je vrasel v njeno srce ji je postal ljub
- vráščen -a -o:
biti vraščen v domačo pokrajino; vraščena rastlina;
Pravopis
vrásti se1 vrástem se dov., nam. vràst se; vráščenje; drugo gl. rasti1 (á) v kaj Noht se ~e v meso; poud. ~ ~ ~ kolektiv |prilagoditi se, vživeti se|; Rastlina se še ni vrastla
SSKJ²
vráščati se -am se nedov. (á)
1. rastoč prihajati, prodirati v kaj: noht se vrašča v meso; korenine se vraščajo globoko v zemljo
♦ gozd. listavci se vraščajo v sestoj iglavcev
// rastoč prihajati, prodirati v podlago, okolje in se povezovati: na novo posajene rastline se že vraščajo / presajeno tkivo se dobro vrašča
2. postajati obdan s tem, kar ga rastoč začenja obdajati: obroč se vse bolj vrašča v drevo
3. ekspr. začenjati skladno, organsko obstajati, živeti v čem: priseljenci se vraščajo v mesto / vraščati se v delo, novo življenje / stavbe se lepo vraščajo v okolje
// postajati trajna sestavina česa: umetniške izpovedi se vraščajo v duha ljudi; v jezik se vrašča vse več tujega / ta človek se mu vse bolj vrašča v srce mu postaja vse ljubši
1. rastoč prihajati, prodirati v kaj: noht se vrašča v meso; korenine se vraščajo globoko v zemljo
♦ gozd. listavci se vraščajo v sestoj iglavcev
// rastoč prihajati, prodirati v podlago, okolje in se povezovati: na novo posajene rastline se že vraščajo / presajeno tkivo se dobro vrašča
2. postajati obdan s tem, kar ga rastoč začenja obdajati: obroč se vse bolj vrašča v drevo
3. ekspr. začenjati skladno, organsko obstajati, živeti v čem: priseljenci se vraščajo v mesto / vraščati se v delo, novo življenje / stavbe se lepo vraščajo v okolje
// postajati trajna sestavina česa: umetniške izpovedi se vraščajo v duha ljudi; v jezik se vrašča vse več tujega / ta človek se mu vse bolj vrašča v srce mu postaja vse ljubši
Pravopis
vráščati se -am se nedov. -ajóč se -áje se; vráščanje (á) v kaj Noht se ~a v meso; poud. Stavbe se lepo ~ajo v okolje |prilagajajo okolju|; Presajene rastline se dobro ~ajo
SSKJ²
Pravopis
začêsniti -em in začesníti -čésnem dov. začêsnjenje in začésnjenje; drugo gl. česniti (é é; í/ȋ ẹ̑) kaj Vihar je začesnil vejo; ~ (si) noht zalomiti, zatrgati
Pleteršnik
zadrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) hineinfahrend reißen: kožo z., M.; noht si je zadrl, Bleiw.-Cig.; zadrt list, ein gerissenes Blatt (bot.), Cig.; — reißend hineinstoßen: kremplje z., die Krallen einsetzen, Cig.; z. se, reißend eindringen: cefedra se je za noht zadrla, ein Splitter ist hinter dem Nagel eingedrungen, Z.; — 2) z. se, zu plärren, zu schreien anfangen; otrok se je zadrl; — aufplärren, aufschreien; vrana se je zadrla; — z. se, anfahren, unfreundlich anreden; z. se nad kom, na koga, v koga.
SSKJ²
zalomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. z lomljenjem delno ločiti navadno bolj oddaljeni del česa: zalomiti vejo za zaznamovanje poti
2. zlomiti kaj tako, da koničasti del ostane v čem: zalomiti ključ, sveder
3. zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa: zalomiti noht; kost se zalomi
● knjiž. zalomiti glavo v pozdrav skloniti; ekspr. v joku zalomiti roke, z rokami narediti nekaj krčevitih gibov, izražajoč žalost
♦ lov. zalomiti nastrel označiti z odlomljeno vejo
1. z lomljenjem delno ločiti navadno bolj oddaljeni del česa: zalomiti vejo za zaznamovanje poti
2. zlomiti kaj tako, da koničasti del ostane v čem: zalomiti ključ, sveder
3. zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa: zalomiti noht; kost se zalomi
● knjiž. zalomiti glavo v pozdrav skloniti; ekspr. v joku zalomiti roke, z rokami narediti nekaj krčevitih gibov, izražajoč žalost
♦ lov. zalomiti nastrel označiti z odlomljeno vejo
- zalomíti se
ostro, koničasto spremeniti smer: na vrhu se pot zalomi na desno / ekspr. travnik se hitro zalomi v breg hitro preide; pren., ekspr. pevki se je zalomil glas
● ekspr. kadar se kaj zalomi, ga pokličejo na pomoč pride do težav, nevšečnosti
- zalómljen -a -o:
zalomljen noht; pravokotno zalomljena soteska
Pravopis
zalomíti -lómim dov. zalómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ ključ; ~ noht
zalomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud.: Pot se ~i na desno |ostro zavije|; Nekaj se je zalomilo |prišlo je do težav, nevščečnosti|
zalomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud.: Pot se ~i na desno |ostro zavije|; Nekaj se je zalomilo |prišlo je do težav, nevščečnosti|
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
zanọ̑htati se – glej nọ̑ht
Celotno geslo
Etimološki
zanọ̑htnica – glej nọ̑ht
Farmacija
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 61
Dostopnost