Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
tóliko Frazemi s sestavino tóliko:
[tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kot je za nóhtom čŕnega, tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben
SSKJ²
tŕska2 -e stil. trskà -è ž (ŕ; ȁ ȅ)
1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske; podkuriti s trskami; trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver / ekspr. razbiti vrata v trske
 
ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo
// nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska
2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska
SLA 1
umet
SSKJ²
vrásel -sla -o tudi vrástel -tla -o [wrasəu̯; wrastəu̯prid. (ā á)
ki se vraste v kaj: vrasel noht / dobro vrasle rastline / ekspr. v domačo pokrajino vrasel pisatelj
♦ 
les. vrasla grča; petr. vrasla rudnina večji kristali kake rudnine, ki nastopa v svoji značilni obliki v kamnini; prim. vrasti se
Pravopis
vrásel -sla -o [-u̯] (á; ȃ á á) ~ noht
vrásli -a -o (á) ~a rudnina
vráslost -i ž, pojm. (á)
SSKJ²
vrásti se vrástem se tudi vrásem se dov., vrásel se in vrástel se (á)
1. rastoč priti, prodreti v kaj: noht se vraste v meso / korenine se vrastejo v razpoke
// rastoč priti, prodreti v podlago, okolje in se povezati: presajene rastline se še niso dobro vrasle; borci so vztrajali na položajih, kot da so se vrasli v zemljo
2. postati obdan s tem, kar ga rastoč začne obdajati: obroč se je vrasel v drevo
3. ekspr. začeti skladno, organsko obstajati, živeti v čem: vrasti se v kolektiv, mesto / stavba se vraste v pokrajino
// postati trajna sestavina česa: te besede so se popolnoma vrasle v jezik / otrok se je vrasel v njeno srce ji je postal ljub
    vráščen -a -o:
    biti vraščen v domačo pokrajino; vraščena rastlina; 
prim. vrasel
Pravopis
vrásti se1 vrástem se dov., nam. vràst se; vráščenje; drugo gl. rasti1 (á) v kaj Noht se ~e v meso; poud. ~ ~ ~ kolektiv |prilagoditi se, vživeti se|; Rastlina se še ni vrastla
SSKJ²
vráščati se -am se nedov. (á)
1. rastoč prihajati, prodirati v kaj: noht se vrašča v meso; korenine se vraščajo globoko v zemljo
 
gozd. listavci se vraščajo v sestoj iglavcev
// rastoč prihajati, prodirati v podlago, okolje in se povezovati: na novo posajene rastline se že vraščajo / presajeno tkivo se dobro vrašča
2. postajati obdan s tem, kar ga rastoč začenja obdajati: obroč se vse bolj vrašča v drevo
3. ekspr. začenjati skladno, organsko obstajati, živeti v čem: priseljenci se vraščajo v mesto / vraščati se v delo, novo življenje / stavbe se lepo vraščajo v okolje
// postajati trajna sestavina česa: umetniške izpovedi se vraščajo v duha ljudi; v jezik se vrašča vse več tujega / ta človek se mu vse bolj vrašča v srce mu postaja vse ljubši
Pravopis
vráščati se -am se nedov. -ajóč se -áje se; vráščanje (á) v kaj Noht se ~a v meso; poud. Stavbe se lepo ~ajo v okolje |prilagajajo okolju|; Presajene rastline se dobro ~ajo
SSKJ²
začêsniti -em in začesníti -čésnem dov. (é ȇ; ī ẹ̑)
zatrgati na mestu, kjer je kaj priraščeno: vihar je začesnil vejo
// ekspr. zalomiti, zatrgati: začesniti si noht / ob kljuki je začesnil žep natrgal, zatrgal
    začêsnjen in začésnjen -a -o:
    začesnjena veja
Pravopis
začêsniti -em in začesníti -čésnem dov. začêsnjenje in začésnjenje; drugo gl. česniti (é é; í/ȋ ẹ̑) kaj Vihar je začesnil vejo; ~ (si) noht zalomiti, zatrgati
Pleteršnik
zadrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) hineinfahrend reißen: kožo z., M.; noht si je zadrl, Bleiw.-Cig.; zadrt list, ein gerissenes Blatt (bot.), Cig.; — reißend hineinstoßen: kremplje z., die Krallen einsetzen, Cig.; z. se, reißend eindringen: cefedra se je za noht zadrla, ein Splitter ist hinter dem Nagel eingedrungen, Z.; — 2) z. se, zu plärren, zu schreien anfangen; otrok se je zadrl; — aufplärren, aufschreien; vrana se je zadrla; — z. se, anfahren, unfreundlich anreden; z. se nad kom, na koga, v koga.
SSKJ²
zalomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. z lomljenjem delno ločiti navadno bolj oddaljeni del česa: zalomiti vejo za zaznamovanje poti
2. zlomiti kaj tako, da koničasti del ostane v čem: zalomiti ključ, sveder
3. zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa: zalomiti noht; kost se zalomi
● 
knjiž. zalomiti glavo v pozdrav skloniti; ekspr. v joku zalomiti roke, z rokami narediti nekaj krčevitih gibov, izražajoč žalost
♦ 
lov. zalomiti nastrel označiti z odlomljeno vejo
    zalomíti se 
    ostro, koničasto spremeniti smer: na vrhu se pot zalomi na desno / ekspr. travnik se hitro zalomi v breg hitro preide; pren., ekspr. pevki se je zalomil glas
     
    ekspr. kadar se kaj zalomi, ga pokličejo na pomoč pride do težav, nevšečnosti
    zalómljen -a -o:
    zalomljen noht; pravokotno zalomljena soteska
Pravopis
zalomíti -lómim dov. zalómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ ključ; ~ noht
zalomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud.: Pot se ~i na desno |ostro zavije|; Nekaj se je zalomilo |prišlo je do težav, nevščečnosti|
Celotno geslo Sinonimni
zalomíti -lómim dov.
kaj zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa
SINONIMI:
ekspr. začesniti
Pravopis
zalómljen -a -o; bolj ~ (ọ́) ~ noht
zalómljenost -i ž, pojm. (ọ́)
Celotno geslo Etimološki
zanọ̑htati se – glej nọ̑ht
Celotno geslo Etimološki
zanọ̑htnica – glej nọ̑ht
Farmacija
zdravílni lák za nóhte -ega -a -- -- m
Pravopis
zgrízen -a -o (ȋ) ~ noht
zgrízenost -i ž, pojm. (ȋ)
Število zadetkov: 61