Zadetki iskanja
Pravopis
potúhtati -am dov. -an -ana; potúhtanje (ú) neknj. pog. kaj ~ nov načrt izmisliti si; Potuhtali so, kje je napaka ugotovili, spoznali; neknj. pog. potuhtati koga Kmalu so ga potuhtali |ugotovili, kakšen je|
Pravopis
použítek -tka m (ȋ) neobč. prinesti na mizo nov ~ novo jed; pojm., neobč. takojšnji ~ zdravil zaužitje
Pravopis
predstáviti -im dov. predstávljen -a; predstávljenje (á ȃ) koga/kaj komu/čemu ~ prijateljico staršem; ~ nov tip avtomobila
predstáviti se -im se (á ȃ) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstáviti si -im si (á ȃ) koga/kaj Ta pojav si je težko predstaviti
predstáviti se -im se (á ȃ) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstáviti si -im si (á ȃ) koga/kaj Ta pojav si je težko predstaviti
Pravopis
prílika -e ž (í)
1. priložnost, možnost: ~ za pogovor; ob ~i obiskati koga; poud. dati komu ~o, da se izkaže; obleka za posebne ~e; publ.: ~e so se spremenile razmere, okoliščine; sprejeti nov statut ob ~i kongresa ob kongresu; Knjiga bo po (vsej) ~i izšla zelo verjetno
2. svetopisemska ~; ~ o izgubljenem sinu
1. priložnost, možnost: ~ za pogovor; ob ~i obiskati koga; poud. dati komu ~o, da se izkaže; obleka za posebne ~e; publ.: ~e so se spremenile razmere, okoliščine; sprejeti nov statut ob ~i kongresa ob kongresu; Knjiga bo po (vsej) ~i izšla zelo verjetno
2. svetopisemska ~; ~ o izgubljenem sinu
Pravopis
pristòp -ópa m, pojm. (ȍ ọ́) olajšati si ~ na vrh gore; ~ k društvu; publ. nov ~ v odkrivanju vzročnosti način, postopek
Pravopis
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
sklépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sklépanje (ẹ̑) kaj ~ obroče; ~ poznanstva; publ. ~ nov krog predavanj končevati; sklepati na kaj ~ iz splošnega na posamezno; sklepati o čem ~ ~ predlogu; Po govorjenju ~am, da je tujec
sklépati se -am se (ẹ̑) Člen se ~a s členom
sklépati se -am se (ẹ̑) Člen se ~a s členom
Pravopis
skováti skújem dov., nam. skovàt; skovánje; drugo gl. kovati (á ú) kaj ~ denar, orodje; poud.: ~ dobiček |ustvariti|; ~ govor |s težavo, nerodno sestaviti|; ~ nov izraz |narediti|; ~ zaroto |skrivaj pripraviti|
skováti se skújem se (á ú) poud. To prijateljstvo se je skovalo v vojni |je nastalo|
skováti se skújem se (á ú) poud. To prijateljstvo se je skovalo v vojni |je nastalo|
Pravopis
skúpek -pka m (ȗ) ~ atomov; ~ prsti kepa, gruda; leči jajčeca v ~ih; publ. obravnavati nov ~ vprašanj |skupino|
Pravopis
splêsti splêtem dov. spletênje; drugo gl. plesti (é) kaj ~ jopico; ~ kito; poud. ~ nov načrt |narediti, zasnovati|
splêsti se splêtem se (é) Vrtnice so se spletle v lok; slabš. splesti se z/s kom Spletli so se s prodajalci mamil |imeli, navezali stike|
splêsti se splêtem se (é) Vrtnice so se spletle v lok; slabš. splesti se z/s kom Spletli so se s prodajalci mamil |imeli, navezali stike|
Pravopis
sproducírati -am dov. -an -ana; sproducíranje (ȋ) kaj ~ nov motor izdelati; slabš. ~ napačen koncept |izmisliti si|
Pravopis
talènt1 -ênta m, pojm. (ȅ é) imeti ~ za glasbo dar, nadarjenost; števn., člov., poud.: nastop mladih ~ov |nadarjenih ljudi|; odkriti novega ~a, °nov ~
Pravopis
tísk -a m, pojm. (ȋ) dati rokopis v ~; ~ na platno; ~ umetniških reprodukcij; črno-beli ~; ležeči ~; skup. razstava mladinskega ~a; izjava za ~; števn. nov bibliofilski ~
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 58
Dostopnost