Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
grešen -šna prid. grešen: nemorimo ſposnat gdu je pravizhin, ali greshin im. ed. m ǀ ſi taku hudoben, inu greshen im. ed. m ǀ Gdu je tedaj ta greshni im. ed. m dol. zholovik ǀ ta greshna im. ed. ž dusha shalostna postane ǀ taistu greshnu im. ed. s Mestu je imelu Kozhanu biti ǀ od tiga greshniga rod. ed. m zhloveka mozhnu reshalen ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne od te greshne rod. ed. ž sgrevane dushe ǀ hozhe dopolnit shelje ſvojga greshniga rod. ed. s ſerza ǀ od ſvojga greſniga rod. ed. s shiveina neha ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga rod. ed. s shulejnia ǀ Iob ſe nemore sadosti prezhudit timu greshnimu daj. ed. m zhloveku ǀ hudizh jo uabi k'taisti greshni daj. ed. ž perloshnosti ǀ en greshen tož. ed. m, in nesramen leben je pelal ǀ kadar en zhlovek ima en hud greshin tož. ed. m jeſik ǀ Sakaj tedaj vaſh greshn tož. ed. m leben nepobulshate ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni tož. ed. m dol. ſvejt sthrajfinge ǀ bi njega grèshni tož. ed. m dol. jesik imel v'taistih S. Ranah oprati ǀ Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ spazhi tega greshniha tož. ed. m ži. zhloveka ǀ sfarij to greshno tož. ed. ž dusho rekozh ǀ de bi v'greshno tož. ed. ž perloshnoſt padili ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu tož. ed. s telu naſhe ǀ nje grèshnu tož. ed. s truplu lepotizhit ǀ po nyh greshni mest. ed. ž voli yi puſtili shiveti ǀ tulikain ſe ti pred tem neurednim greshnim or. ed. m zhlovekam ponishash ǀ tebe s'nashim greshnim or. ed. m djaniom reshalimo ǀ s'tem greshnem or. ed. m krajlam Henricuſam ſaupyesh ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem greshnom or. ed. m, kadar moli ǀ veliku pohushajne s'tuojm greshnom or. ed. m shivejnom dash ǀ gredò s'greshnem ſerzam or. ed. s h' Svetimu obhailu ǀ ſo bily enkrat try greshni im. mn. m tovarshi ſi naprei vſeli, de en dan hozheo dobre vole biti ǀ tij greshni im. mn. m ſo toshili ſe rekozh ǀ tankaj grèshni im. mn. m ludje prebivaio ǀ tij greshnij im. mn. m ſo perglihani tej tizi phænix ǀ aku shelite vy greshne im. mn. ž dushe vezh takushnih exempelnu imèti ǀ greshna im. mn. s della ſo bile na vago poſtaulene ǀ nehualeshnost precleta teh greshnih rod. mn. ludi ǀ ſlabi zholnizhi … polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn rod. mn. nauad ǀ sa isvelizhenie nashih grèshnih rod. mn. dush ǀ s'krijvavimij ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh rod. mn. ludij jokati ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih rod. mn. ſtury pravizhne ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih rod. mn. imamo pravizhni ratat ǀ tem greshnim daj. mn. Iudom je djal ǀ Joh tem greshnem daj. mn. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi, inu greshnem daj. mn. sheljam ſe super poſtavit ǀ te greshne tož. mn. m ludy vabi de bi ſe Spokorili ǀ de bi te grèſhne tož. mn. m ſodil, inu fardamal ǀ moje meſsu je hotelu mene v'greshne tož. mn. m lushte perpravit ǀ de bi ty paklensky volky reſtargali te greshne tož. mn. ž dushe ǀ greshna tož. mn. s della doparnasha ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi greshnimi or. mn. primer.> vſak dan greshnishi im. ed. m prihaiash ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga, inu greshnishiga rod. ed. s biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ zhe vezhKrat ſmo gajshleni greshnishi im. mn. m prihajemo ǀ ony ſo bily veliKu grèshnishi im. mn. m; ìnu hudobniſhi presež.> ta folk je ner huishi, inu greshnishi im. ed. m ǀ tiga nerhudobnishiga, inu greshniſhiga tož. ed. m ži. zhloveka ſo neuſmilenu martrali
Svetokriški
grešnica -e ž grešnica: Magdalena greshniza im. ed., inu Paulus preuſetnik ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza im. ed. ǀ en greshnik, ali greshenza im. ed. ſo tej nepametni shivini podobni ǀ glihi vishi ſe bò tebi greshnik, inu greshnizha im. ed. godilu ǀ v'imenu ſledniga greshnika, inu greshnice rod. ed. goſtory ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala v'tem meſti Florentia eni ozhitni greshenzi daj. ed. s'imenam Benedicta ǀ kadar bi eden letei greshinzi daj. ed. bil rekal ǀ ſlednimu greshniku, inu greshnizi daj. ed. da ſvojo cello miloſt ǀ ſe bo zhes to greshinzo tož. ed. vſmilil ǀ sheli de bi vſy zhiharnu greshniki, inu greshinze im. mn. vſe shusi per njemu bily ǀ ò vij grèshniki, inu grèshinze im. mn. ǀ Ah nesrezhni hreshniki, inu greshenze im. mn. ǀ vy greshniKi, inu, grèshenze im. mn. nemate zagovati nad Milostio Boshio ǀ Oh greshniki, inu greshnizec im. mn. nehajte od grehou ǀ kadar bi ty greshniki, inu gresnize im. mn. tulikajn krat bily ſe samirili enimu zkloveku ǀ Greshniki, inu grehinze im. mn. shivè Kakor ta nepametna shivina ǀ Oh reuni stan teh nasrezhnih, inu reunih greshniku, inu greshinz rod. mn. ǀ taushent greshnikou, inu greshenz rod. mn. ǀ ſilnu veliku greshnikou, inu greshniz rod. mn. ǀ malu greshniku, inu hreshinz rod. mn. ǀ greshnizam daj. mn. ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Nesapovej greſhenzam daj. mn. de bi imele eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca ǀ inu djal nam greshnikom, inu vam greshinzam daj. mn. ǀ Ioh nam grèshnikom, inu grèshinzam daj. mn. ǀ S. Bernardus klizhe vukupai vſe greshnike, inu greshnize tož. mn. ǀ martve greshnike, inu greshinze tož. mn. supet oshivy ǀ v'mej ozhitnimy greshnizamy or. mn.
Svetokriški
grešnik -a m grešnik: ſledni greshnik im. ed. je preprost ǀ Srezhen tedaj ſtutaushenkrat ta greshnek im. ed., inu greshinza ǀ koku bo mogal en takorshen gresnik im. ed., ali greshniza pred oblizhe tiga Nebeskiga Rihteria priti ǀ on je bil en velik greſhiſhnik im. ed. ǀ Serze tiga greshnika rod. ed. bò terdu ratalu kakor kamen ǀ Smert je perpustil timu ozhitnimu greshniku daj. ed. ǀ ſpumni na uniga ozhitniga greshnika tož. ed. ǀ sdaj s'tem ozhitnim greshnikom or. ed. rezite ǀ perſy je klukal, inu s' tem ozhitnim greshnikam or. ed. je djal ǀ Se najdeio greshniki im. mn., inu greshnize, kateri kakor kojnij resuſdani dèrjeio ǀ ò vij grèshniki im. mn., inu grèshinze, kateri vſeskusi hudizhu shlushite ǀ Vſy greshnjki im. mn., inu greshinze ſo lete miſli, kakor je bil Balaam ǀ de ſi lih poprej ſo vekshi gresniKi im. mn. bilij ǀ Ah nesrezhni hreshniki im. mn., inu greshenze ǀ Kulikajn takushnih greshnikou rod. mn., inu greshinz ſe najde ǀ v' ſmerdezah truplah teh greshniku rod. mn. prebivat nemore ǀ Sam Bug Kadar Ezechielu od gresnikou rod. mn. je govuril ǀ bom rekal tem hudobnem greshnikom daj. mn. ǀ Ioh nam grèshnikom daj. mn., inu grèshinzam ǀ glihi vishi greshnikam daj. mn. ſe godj ǀ letu ſe pofliſſa ſturiti vſem gresnikom daj. mn., inu greshnizam ǀ S. Bernardus klizhe vukupai vſe greshnike tož. mn., inu greshnize ǀ bo ranil te terdòuratne gresnike tož. mn. ǀ veſselje v'greshnikogh mest. mn. ǀ de bi Mashniki poterplejne s'greshniki or. mn. imeli
Svetokriški
grozovit -a prid. grozovit: katire je bil poshrel ta groſoviti im. ed. m dol. Crocotil ǀ O grosoviti im. ed. m dol. greh ǀ koku dolgu bo leta shtrajfinga grosovita im. ed. ž terpela ǀ Oh grosovitu im. ed. s kladuu ǀ nej greha taku grosovitiga rod. ed. m de bi ſe noter ne valal ǀ tiga groſovitiga tož. ed. m ži. Holofernuſa je bila premagala ǀ je bil ukrotil eno grosovito tož. ed. ž kazho ǀ hudizh veni groſoviti mest. ed. ž shtauti ǀ David, kadar ſe je shal vojskovat s' tem groſovitem or. ed. m Riſam Goliatam ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim, inu groſovitim or. ed. m ſaurashnikam ǀ Eno nuzh je imel ta Krajl ene groſovite tož. mn. ž ſaine ǀ grosovite tož. mn. ž martre ſo preſtali presež.> ſmert je bila ta ner grosovitishi im. ed. ž
Svetokriški
Her m osebno lastno ime Er (?): Her im. ed. je bil s' naglo ſmertio shtrajfan (II, 370) Ime se navaja med osebami, ki so bile kaznovane zaradi nečistosti ali prešuštvovanja. Po vsej verjetnosti je mišljen Judov sin Êr (SP 1 Mz 38,3), lat. V Her, o katerem pa SP ne poroča, da bi bil kaznovan zaradi te pregrehe, temveč le, da je bil hudoben in da ga je Gospod zato usmrtil.
Svetokriški
Herenfridus m osebno lastno ime Ezzo: Bug vam daj eno takorshno ſrezho, kakorshno je imel Grof Palatinski Herenfridus im. ed. (V, 90) V nadaljevanju je opisana zgodba o snubitvi Matilde, sestre nem. cesarja Otona III., za katero vemo, da se je poročila z lotarinškim grofom Ezzom (pribl. 955–1034).
Svetokriški
hoštarija -e ž gostilna: O shlahtna hisha! Boshja hoshtaria im. ed. ǀ greſta veno hoſhtario tož. ed. ǀ ſte pred mano takushne miſli imeli, de hushi nej ſte mogli veni hoshtery mest. ed. imeti ǀ vſe v'hoshtary mest. ed. puſtit ǀ v'hoshtariah mest. mn. je ſaſtaulala Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče) od → oštarija, → ostarija. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitāria.
Svetokriški
hrastav -a prid. hrastov: tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna ratala, kakor graſtava im. ed. ž skoria (II, 136) ǀ njegove lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave rod. ed. ž veje (II, 355) ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi daj. ed. ž shkorij podobna (I/1, 82) O zapisih z g- prim. → hrast.
Svetokriški
hudičev -a prid. hudičev: ta hudizhau im. ed. m Antechriſt, inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali ǀ ſledna hudizhava im. ed. ž skushnava lahku ga premaga ǀ leta je hudizhaua im. ed. ž ſmota ǀ O hudizhova im. ed. ž hudobnoſt ǀ vam od vſame vasha ſtara hudizkaua im. ed. ž vſakadaina pejſſim ǀ Ah hudizhavu im. ed. s takorshnu vpajne ǀ de bi neratale oroshje hudizhovu im. ed. s ǀ ſte isvoleni Chriſtuſavi, nikar tiga hudizhaviga rod. ed. m Puſta otrozi ǀ sa volo te hudizhave rod. ed. ž sabele ǀ odlozhitſe od hudizhaviga rod. ed. s tovarshtva ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni skushnavi hudizhavi daj. ed. ž peruolil ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau tož. ed. m na vratu noſsit ǀ raijshi hudizhavo tož. ed. ž kakor Boshjo sapuvid dershite ǀ nikar njega S. vola temuzh hudizavo tož. ed. ž doperneſsete ǀ li po hudizhovim mest. ed. s noterdajanu ſo shiveli ǀ is jeſika ſe ſpoſnaio ty isvoleni, inu ty fardamani, ty ſynovi Boshi, inu Synovi hudizhavi im. mn. m ǀ ſe shemit, pleſſat, inu pyanzhovat ſo hudizhaue im. mn. ž/s della ǀ shelite ledih biti teh hudizhavih rod. mn. skushnau ǀ ſi navajen vſelej hudizhavim daj. mn. skushnavam pervolit ǀ S. piſmu yh imenva otroke hudizhave tož. mn. m ǀ premagamo vſe skushnave hudizhave tož. mn. ž ǀ zhe shelimo vſe skushnave hudizhaue tož. mn. ž premagat
Svetokriški
imenovan -a prid. imenovan: nej ſim uredn tvoj syn imenovan im. ed. m biti ǀ nej hotel drugazhi imenuan im. ed. m biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ potle je bil Paulus imenouan im. ed. m ǀ kakor je samerkal ta sgorei imenovani im. ed. m dol. Vuzhenik ǀ Ta shival lammia imenovana im. ed. ž ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi shena ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana im. ed. ž ǀ kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana im. ed. ž ǀ Ie njega Imè bilu imenovanu im. ed. s ǀ tu mejstu podle je bilu imenuanu: im. ed. s Bethauem ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga rod. ed. m ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius imenuaniga rod. ed. m ǀ folk, kateri prebiva bliſu te reke Nilus imenovane rod. ed. ž ǀ pride bliſu meſta Samaria imenovaniga rod. ed. s ǀ blisu tiga meſta Rameſse imenovagina rod. ed. s ǀ enimu Gospudu Magnetius imenovanimu daj. ed. m rezhe ǀ Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius imenuuanimu daj. ed. m ǀ tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani daj. ed. ž ǀ sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani daj. ed. ž ǀ eniga rogatiga vola Apis imenovaniga tož. ed. m ži. sa ſvojga Boga ſo molili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga Gospuda Felix imenuivaniga tož. ed. m ži. ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano tož. ed. ž ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano tož. ed. ž ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano tož. ed. ž ǀ Sampſon, ſe je bil salubil … vena Ajdousko sheno Dalida imenuvano tož. ed. ž ǀ je shal noter v'tu s: Mestu Sancta Sanctorum imenuvanu tož. ed. s ǀ v' tem vinogradi Engaddi imenovanem mest. ed. m ǀ v'tej deſheli Brabantia imenovani mest. ed. ž ǀ v'tei desheli Pictania imenouani mest. ed. ž ǀ v'tem meſti Toledum imenovanem mest. ed. s ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim mest. ed. s ǀ v'tem mestu Iugdunium imenuanem mest. ed. s ǀ v'tem Mesti Myxicum imenuanim mest. ed. s ǀ v' tem meſti Florentia imenuvanem mest. ed. s ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom Zeno imenovanom or. ed. m ǀ s'Vulcanavo sheno Venus imenovano or. ed. ž ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja imenovana im. dv. m ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou Modri imenovani im. mn. m ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Virtutes imenuani im. mn. m ǀ nej ſmo vredni Iogri Christuſhavi imenvani im. mn. m biti ǀ obena spisha sa njega bi nebila sdravishi, kakor te shabe, skledenze imenovane im. mn. ž ǀ Isidorus pishe od teh tiz Alcedines imenovanih rod. mn. ǀ te dobrute sgorej imenovanyh rod. mn. krajlou ǀ unim shenam Lamie imenovanem daj. mn. ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane tož. mn. ž ǀ Sim bral v' Bukvah Faſciculus Morum imenovanih mest. mn.
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
jast mene zaim. jaz: jeſt im. ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ Iest im. ſim Bug kateri nihdar ſe nepreminim ǀ Ieſt im. menem de vſhe sadosti ſo shlishali ǀ Svejt vpye, eſt im. doli iamlem: meſſu vpye, jeſt im. umadeshem ǀ jeſtimam im.+ eno teshko praudo ǀ kaj tedaj hozhesh od mene rod. ǀ raunu leto resnizo bodo danaſs od me rod. shlishali ǀ obeden nijma meni daj. samirit ǀ pustite li meni daj. skarbejti ǀ pouerni ſe ſupet k'meni daj., te pohleunu proſsim ǀ podeli danaſſ menei daj. tvojo S. gnado ǀ O Pater, koku nemi daj. hudu h' ſerzi prihaia ǀ odgovori ta bolni, kaj mi daj. govorite od molitvi, jest obene nesnam ǀ letu ne bo mene tož. prestrashilu ǀ Iest grem, de bi ſe kateri v'mene tož. ſalubil ǀ pojdem sa vejtram kamkuli me tož. poneſse ǀ Kadar vij ste bil predme +tož. pokleknil ǀ ony ſo vshe try dny per meni mest. oſtali ǀ moje ſerze ſe v'meni mest. joka ǀ pred mano or. ſte tu ſturili ǀ te pohleunu proſsim ſturj ſupet myr is manò or. ǀ n'hozhete eno ſamo vro s'mano or. zhuti ǀ Taku ſmano +or. rejd sklene Vuzhenik ǀ shiher smano +or. greſte ǀ hodi samanò +or. jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno Glas e v imenovalniški obliki je nastal iz kratkega a po preglasu za palatalnim j-; izglasni -t je pristopil iz fonetičnih razlogov, podobno kot v nem. Obst < srvnem. obeʒ.
Svetokriški
Jeruzalemitanar -ja m prebivalsko lastno ime Jeruzalemčan: ſò kakor Jeruſalemitanary im. mn. (IV, 13) ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti, inu sushi Iroſolimitanerjom daj. mn. je bil ſproſſil desh (IV, 438) Branje v drugem zapisu ni zanesljivo, poleg tega v dostopni literaturi o svetnikih z imenom Teodor ni najti ustrezne legende; → Jeruzalem, → Hierozolomitar.
Svetokriški
jesti jem nedov. jesti: di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž
Svetokriški
Jezus -a m osebno lastno ime Jezus: Jesus im. ed. je gartroshe tergal, kranzelne pletel ǀ je enkrat Ieſus im. ed. S. Catharini Senenski dial ǀ Christus Iesus im. ed. ſe S. Gertrudi perkashe ǀ JESVS im. ed. pak oſtru k' njemu je djal ǀ obena druga rejzh y nej naprej prishla, ampak Chriſtus Jeſus im. ed. ǀ Ieſes. im. ed. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa rod. ed. ǀ lozhen biti od teh lubih Svetnikou, od Marie Divize, od Christuſa Ieſuſa rod. ed. ǀ martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa rod. ed. ſe ſpomina per S. Mashi ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa rod. ed. ǀ De Mashniki ſò Nameſtniki Synu Boshjga Chriſtuſa JESVSA rod. ed. obeden nima zviblat ǀ je bil lete Boshje Pashete na meſtu Chriſtusa Jeſusa rod. ed. vumoril ǀ koku ſe je godilu Synu Boshimu Chriſtuſu Jesusu daj. ed. ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo Odresheniku Chriſtuſu JESUSU daj. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu daj. ed., inu Marij Divizi ǀ Je en Capitan k'Jeſuſu daj. ed. ſtopil ǀ tezhe k'Iesuſu daj. ed., inu ga proſsi sa leto gnado ǀ karsheniki ſo taku nehvaleshni Chriſtuſu JESUſU daj. ed. ǀ Nashimu zartanimu JESVSV daj. ed. uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ ſo ieſuſu daj. ed. kadillu offrali ǀ de bi ti tuoje krajlevſtvu ſapuſtila, inu v' Ieruſalem prishla Ieſuſu daj. ed. offruvati ǀ Vy yſzhete Jesusa tož. ed. Nazarenskiga tiga krishaniga ǀ Spomnite na Chriſtusa JESUSA tož. ed. ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga Ieſuſa tož. ed. ǀ Jeſuſa tož. ed. shalio ǀ Goſpud pomeni nashiga Goſpuda Chriſtuſha Jesuſa tož. ed. ǀ Chriſtuſa JESUSA tož. ed. ſo pregainali ǀ ta dua Turna pomenio JESVSA tož. ed., inu MARIO ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu mest. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu mest. ed. ǀ O dusha moja! imi ti vſaj poterplejne s' JESVSAM or. ed. ǀ sa ſvojm sheninom Iacobom Chriſtusham Iesuſam or. ed. Jézus Krístus, lat. V Iesus Christus, gr. Ἰησοῦς Χριστός (med 7 in 2 pr. Kr.–med 29 in 33 po Kr.)
Svetokriški
Jezusek -ska m osebno lastno ime Jezušček: Jeſuſik im. ed. nikuli ym frushtika neperneſe ǀ O zartani, inu lubesnivi Jeſuſik im. ed. ǀ Jeſusika tož. ed. bomo potalashili ǀ je bila v'Betlehemski ſtalizi porodila naſhiga lubiga Ieſuſika tož. ed. ǀ enkrat JESVSIKA tož. ed. je vſel na ſvoj narozhaj ǀ leta dua edn pred tem drugem ſta s' Jeſuſikam or. ed. ſvoj frushtik talala → Jezus, → Jezušček
Svetokriški
kaj1 česa zaim. kaj: kaj im. ed. je G: Bug, inu kaj im. ed. je zhlovik? ǀ kaj tož. ed. pravish ti ò bogati Mosh? ǀ po kai tož. ed. greſte v Cerku? ǀ kej tož. ed. tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio? ǀ Zaj tož. ed. k' temu odgovorish ò sena ǀ kajti +tož. ed. greshnik, inu greshniza h' temu prauish? ǀ v'zhim mest. ed. ſtoy ta prava saſtopnoſt ǀ s' zhim or. ed. njega ner lushei premagat samore? ǀ szhim or. ed. vaſſ je reshalil ta brumni Mashnik? kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? kadar bode tebi bolesne poſslal kaj s'ena im. ed. ž arznja, ali shelishzhe bode tebe osdravilu? ǀ kaj ſi s'en im. ed. m karshenik ǀ Ah Kai s'ena im. ed. ž neuſmilena ſodba je bila leta ǀ kaj s'en tož. ed. m velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh doſezhi ǀ kai s'en tož. ed. m lon bote doſegli ǀ v'kaj s'eni mest. ed. ž vishi ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug Zveza kaj za en je kalk po nem. was für ein.
Svetokriški
kaj3 člen. 1. kaj: povejte vij meni kaj ſe boijte? ǀ kaj ſe boijsh ti kmet? 2. mar: sakaj ò krajl ti hozhesh martviga imejti Eliseuſsa? kaj je on kriviz? ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge, inu reve ste padli
Svetokriški
Kajfež -a m osebno lastno ime Kajfa: Gdu je bil hudobnishi kakor Kajfash im. ed. ǀ ò Kajfesh im. ed. ǀ Kadar ta hudobni Caiphas im. ed. je vidil ǀ vidim v' pakli meiſtu perpraulenu sa mene rauen Caiffesha rod. ed., Herodesha, inu Pilatuſſa ǀ te bodo h' Caipheshu daj. ed. pelali ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila h' Caiphesu daj. ed. ǀ Od Annasa ga pelleio h' Kaiffeshu daj. ed., od Kaiffesha rod. ed. h' Pilatusu ǀ Ty drugi Sodniki tudi sa Caiphesam or. ed. sazhnejo upyti Kájfa, gr. Καιάφα, lat. V Caiphas, judovski veliki duhovnik v Jeruzalemu za časa Kristusovega križanja (SP Mt 26,3)
Svetokriški
kako1 prisl. kako: koku dolga, inu shroka je semla ǀ koku tedaj ſe nebode bal Boga Vſigamogozhniga ǀ kóku vy shene morite rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kokutu morebiti de edn pravi, de Balam je bil ſlep ǀ kokupa de ſe veſſelimo, sakaj ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle ǀ mati yh nesnaio, kokubi yh jeſt mogal ſnati ǀ koko more letu biti o Gospud, de ti nemoresh to gnado ijm sturiti ǀ kaku tedaj pravish? ǀ Polè kaku pravu pravi S. Auguſtinus ǀ O kok ſi lep ti moj lubeſnivi shenen ǀ Kohu vij tu morite poshlushat, inu ſe nesramujete ǀ Okoku mogozhna je njega s: roka ǀ òkoku veliki norzy ſte pred Bugam
Število zadetkov: 272