Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
ostrovídən, -dna, adj. scharfsichtig, Mur., Cig.; ostrovidno oko, Str.
Pleteršnik
pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen (bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.-C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.
Pleteršnik
plésti, plétem, vb. impf. 1) flechten; kite, vence, mreže p.; konju rep p.; plot p., einen Zaun flechten; — (lonce p., Töpfe mit freier Hand ohne die Töpferscheibe verfertigen, Gor.); — 2) stricken, Mur., Cig., Jan., C., nk.; = z iglo p., Cig.; nogavice p., Cig.; — 3) jezik se mu plete (= zapleta), er stößt mit der Zunge an, Cig.; — p. se v kaj, sich in etwas mengen, Jan.; — p. se, mühsam gehen: pletem se, kamor mi oko sveti (o starem psu), Vrt.; — 4) ausspinnen, anzetteln, Cig., Jan.; zvijače p., Jan., C.; laže p. z jezikom, Lügen schmieden, Škrinj.; nekaj se plete, es wird etwas angezettelt, jvzhŠt.; — govor, govorica se plete o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, Jurč., Erj. (Izb. sp.); — p., kakor bi otrobe vezal, ein Kauderwälsch reden, Cig.; — norčije p., Possen reißen, Jan. (H.).
Pleteršnik
pobístriti, -bȋstrim, vb. pf. 1) aufmuntern, aneifern, C., ogr.-M.; — 2) hell, klar machen: p. oko, Bes.
Pleteršnik
pohábiti, -hȃbim, vb. pf. beschädigen, verletzen (bes. am Körper); pohabljeno oko, Žnid.; sam sebi ude p., sich selbst verstümmeln, Levst. (Nauk); p. se, sich beschädigen; pohabljen, verkrüppelt, Št.; želodec p., den Magen verderben, Vrtov., Cig., Jan.; telo, po hudi bolezni močno pohabljeno, Vrtov. (Km. k.); — kar vsem rabi, to se kmalu pohabi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — schänden: p. dekle, BlKr.
Pleteršnik
preprę́či, -prę́žem, vb. pf. 1) darüber spannen, überspannen, überziehen; p. kaj s čim; vsa soba je s pajčevino preprežena; z zelenimi vejami p., auslauben, Cig.; z mreno prepreženo oko, C.; — 2) umspannen; konje p., die Pferde wechseln; — (fig.) umsatteln, andere Saiten aufziehen, die Gesinnung ändern, Cig., Jan., C., Navr. (Kop. sp.).
Pleteršnik
prerásti, -rástem, vb. pf. 1) hindurchwachsen, durchwachsen; — 2) wachsend bedecken, überwachsen; mrena oko preraste, Z.; — p. se z mahom, mit Moos bedeckt werden, Cig.; — 3) über etwas hinaus wachsen, im Wachsen übertreffen; goršično semence vsejano raste in preraste vse zeli, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); p. otročja leta, den Kinderschuhen entwachsen, Jurč.
Pleteršnik
prešinljìv, -íva, adj. durchdringend: prešinljivo oko, durchdringender Blick, Cv.
Pleteršnik
prikrásti, -krádem, vb. pf. 1) durch Stehlen erwerben, erstehlen; — 2) p. se, verstohlener Weise herankommen, heimlich heranschleichen; p. se v sobo; debela solza se mu prikrade v oko, Jurč.
Pleteršnik
razvnę́ti, -vnámem, vb. pf. entflammen; — (fig.) r. komu srce; r. se, erglühen; razvnelo se mu je oko, Jurč.; razvnelo se mu je srce, nk.; r. se, in die Hitze gerathen, sich ereifern.
Pleteršnik
rȋbji, adj. Fisch-; nebo je jasno kot ribje oko; ribja kost, das Fischbein; ribja mast, der Fischthran.
Pleteršnik
səstáviti, -stȃvim, vb. pf. zusammenstellen; sod s., ein Fass bauen, Cig.; iz koscev kaj s., etwas zusammenstücken, Cig.; s. triogelnik, ein Dreieck construieren, Cig. (T.); s. komisijo, eine Commission zusammenstellen, Jan., nk.; s. pojem, einen Begriff construieren, Cig. (T.); zusammensetzen: sestavljeno število, eine zusammengesetzte Zahl, Cel. (Ar.); sestavljeni rek, der zusammengesetzte Satz, Cig. (T.); sestavljeno oko, das Netzauge (zool.), Cig. (T.); combinieren, Jan.; compilieren, Cig. (T.); — aufsetzen, concipieren, verfassen, Cig., Jan., Cig. (T.).
Pleteršnik
skipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallen: mleko je skipelo; morje je skipelo; kri mu je skipela; — (pren.) Bog je rekel, in hribi so skipeli (sind entstanden), Z.; oko je skipelo, das Auge (an der Rebe) hat sich entfaltet, Z.; — aufbrausen (im Zorne); rad skipi; — (nam. vzk-).
Pleteršnik
skrnóbən, -bna, adj. 1) unflätig, Cig.; — 2) zornmüthig, grimmig, Burg. (Rok.), Svet. (Rok.); skrnobno se maščevati, Nov.; njegovo oko ni še tako skrnobno, vedno je še krotko, Glas.; — 3) heimtückisch, V.-Cig.; skrnobna žival, C.
Pleteršnik
slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.-Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.-M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
Pleteršnik
slepočíca, f. die Schläfe, Blc.-C.; prim. hs. slepo oko, die Schläfe.
Pleteršnik
sokǫ́lji, adj. Falken-, Jan.; sokolje oko, Jan., C., SlN.
Pleteršnik
sȏłznat, adj. voll Thränen, Mur.; solznato oko, Z.
Pleteršnik
štǫ́čiti, štǫ̑čim, vb. pf. = stokniti, dregniti: otroka s kako rečjo v oko š., Dol.
Pleteršnik
tróha, f. 1) der Splitter, Mur., Krelj, Dalm.; — das Stäubchen: troha mi je pala v oko, Erj. (Torb.); nemaš toliko moči, da bi troho pobral na tleh, Bas.; — 2) das Bisschen; troha kruha; troha trohi pomaga, C.; — troho večji, ein bisschen größer, C.
Število zadetkov: 68