Zadetki iskanja
fot. občutljiv za vse barve, razen za rdečo in oranžno: ortokromatski in pankromatski material / ortokromatski film; ortokromatska plošča
- iz zoologije ptica pevka z oranžno rjavimi prsmi, belim trebuhom ter rjavkastim hrbtom in perutmi; primerjaj lat. Fringilla montifringilla
- dvoživka z manjšo glavo, dolgim vitkim telesom, štirimi enako velikimi nogami in dolgim, ob straneh sploščenim repom; primerjaj lat. Pleurodelinae
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda sorodno s ↑pupa - več ...
ki ima rdeče noge: rdečenoga ptica
♦ zool. rdečenoga gos divja gos z oranžno rumenimi nogami in belo liso od začetka kljuna do temena glave, Anser erythropus; rdečenoga postovka postovka z rdečimi nogami, Falco vespertinus
- manjša ptica pevka z rjavkasto sivim perjem po hrbtu ter oranžno rjavim oprsjem in čelom; primerjaj lat. Erithacus rubecula; SINONIMI: iz zoologije rdeča taščica
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. tȁščica < slovan. *pъtašьčica, iz *pъtašьka ‛ptica’, tako kot nar. rus. ptáška, iz pslov. *pъtaxъ k ↑ptica - več ...
ki ima podobne proge kot tiger: tigrast maček
♦ vrtn. tigrasta lilija lilija z oranžno rdečimi cveti s temno škrlatnimi pikami, Lilium tigrinum
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
bot. užitna goba z oranžno rdečim klobukom in belim betom z rjavimi ali črnimi luskami, Leccinum: nabirati turke / brezov turek
Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".
Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.
Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.
So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »