Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
hríb Frazemi s sestavino hríb:
čez hríb in dól, čez hríbe in dolíne
Celotno geslo eSSKJ
hŕsk medmet
    1. tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko r posnema hreščeč zvok pri lomljenju, trenju, hoji po čem krhkem
    2. kot samostalnik hreščeč zvok pri lomljenju, trenju, hoji po čem krhkem
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri lomljenju nastale zvoke, verjetno k ↑hreščati, ↑hrustati, kot hŕskati ‛glasno se lomiti, pokljati, hrustati’, hrv., srb. hȑskati, mak. rska ‛hrustati’
Vorenc
hruška ž, F15, colibia, vilia munuscula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; cruda pyra, ſrove hruṡhke; crustumium, ardezhkaſte hruṡhke; cucurbitinus, -a, -um ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe; elenchus, -chi, ena ſorta perlinou, podovgovatih, kakòr ena hruſhka; hordeacium, muṡhkatelize = hruṡhke; onychina pyra, hruṡhke s'farbo timu kamenu onyx glih; pyraster, te kiſſile drobne hruṡhke, ali liſnika; pyrum, -ri, pira, hruṡhka, ſád; pyrum volemum, ena kakòr pèſt debela hruṡhka; pyrus, -ri, ena hruṡhka, drivú; sementina pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; tragemata, confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy; turbinatus, -a, -um, okrogil, inu odſpodai gori ṡhpizhaſt, kakòr ena preobernîena hruṡhka; vinum pyraceum, is hruſhik vinu
Prekmurski
ivánjšček tudi ivánšček -a m junij: vu 1843-ga leta 8-ga ivánjscseka rodjen AI 1875, br. 2, 5; raſzpéti na kri'z Ivánſcseka 29. dnéva KŠ 1771, 700; Poſtrtom tyédni Ivánscseka je gnoy na nyou zvozo KM 1790, 66; Ivánscseka Mejſzecza 29toga dnéva KM 1796, 131; riszále pa riszálscseka ali ivánscseka KAJ 1870, 160; za meszece riszálscseka, ivánscseka AIP 1876, br. 4, 1; Buda-Pest, 1-ga ivánscseka AIP 1876, br. 6, 1
Celotno geslo Frazemi
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
SSKJ²
kamnít tudi kamenít -a -o prid. (ȋ)
ki je iz kamna: kamnit most, steber; kamnita miza; strme kamnite stopnice; pren., ekspr. kamnito srce
// ki ima veliko kamenja: voz je zdrsel po kamnitem pobočju; svet je zelo kamnit
    kamníto tudi kameníto prisl.:
    kamnito trda pest
Pravopis
kamníto primer. prisl. (ȋ) ~ trda pest
Svetokriški
kembra -e ž kamra, soba: prezei grè v' hisho teh ozhitnik loterz, ter to ner lepshi veno kembro tož. ed. poklizhe, eno peſt danariou ij shenka, inu cello nuzh per taiſti oſtane (V, 353) Morda tiskarska napaka namesto → kambra
Vorenc
klasje s, F7, arista, -ae, rèſſe na ṡhitnim klaſju; arista jejuna, praẛnu klaſje; merges, -tis, ena pèſt klaſjà, ſnop, ali kopizh; spicatus, -a, -um, ṡhitu v'klaſſji; spiceus, -a, -um, is klaſja ſturjen; spicilegium, klaſja poberanîe; vagina, tá koṡhiza okuli klaſja kadar vunkai ſe kaṡhe
SSKJ²
klójec -jca m (ọ̑)
nar. vzhodno posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka; krhelj: dala je vsakemu pest klojcev
Vorenc
kopič m, merges, -tis, ena pèſt klaſjá, ſnop, ali kopizh
SSKJ²
kŕčiti1 -im nedov. (ŕ ȓ)
1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé
// ekspr. delati gube, zlasti na koži: krčiti čelo; lica so se ji krčila
2. ekspr. delati, povzročati krče: lakota mu krči želodec; brezoseb. krčilo ga je po črevesju / krčil in zvijal se je v napadu kašlja
● knjiž., ekspr. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila
    kŕčiti se 
    1. postajati po obsegu manjši: pri sušenju se les krči / to blago se rado krči / ekspr. imetje se mu krči; prihranki se vidno krčijo
    // ekspr. postajati po dolžini manjši: razdalja se je vedno bolj krčila; sence v gozdu se krčijo / dan se krči
    2. ekspr. braniti, obotavljati se: krčil se je izplačati doto; za teh par dinarjev se ne boš krčil / nič se ne krči, kar vzemi
    krčèč -éča -e:
    krčeče se telo
Pravopis
kŕčiti1 -im nedov. -èč -éča; -en -ena; kŕčenje (ŕ ȓ) kaj ~ roke v pest; poud. Lakota mu je krčila želodec |povzročala krče|; brezos., poud. krčiti koga Krčilo ga je v želodcu |bolelo, stiskalo|
kŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Tkanina se ~i; poud.: Razdalja med njima se ~i |se manjša|; Krčil se je izplačati dolg |branil, obotavljal|
Celotno geslo Frazemi
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge, béla kúga, braníti se kóga/čésa kot kúge, čŕna kúga, da bi kúga kóga, da bi kúga pobrála kóga, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, ogíbati se kóga/čésa kot kúge, razšíriti se kot kúga, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot kúga, šíriti se kot kúga, zaudárjati kot kúga
Pleteršnik
kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. (dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
Celotno geslo Pohlin
kuga [kúga] samostalnik ženskega spola

kuga

Celotno geslo Etimološki
kȗkec -kca m
Celotno geslo Etimološki
kulák -a m
Pleteršnik
kȗrnik, m. 1) der Hühnerstall, die Hühnersteige; — 2) der Hühnerkoth, Slom.-C.; pest kurnikov, Pjk. (Črt.).
Pleteršnik
kúžən, -žna, adj. Pest-, pesthaft, Seuchen-; kužna bolezen, eine Pestkrankheit; kužna bula, die Pestbeule; kužna komisija, die Seuchencommission, DZ.; — verpestet; kužni kraji, kužen zrak; — pestkrank, Cig., Jan.
Število zadetkov: 203