Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
oznaniti -im dov. oznaniti, sporočiti: s'kuſi Preroka Elia ym puſti leto shtrajffingo oſnanit nedol. ǀ nejſim perſilen takushne hude, inu ſtrashne zajtinge Nem. Nem. perneſti, inu osnaniti nedol. ǀ s' veſſeljam gre osnanit namen. te dobre zaitinge Noeſſu ǀ jeſt nerad vam oſnanem 1. ed., inu povem, de v' kratkem zhaſſu pujdetec is tiga ſvejta ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem, inu osnanem 1. ed. ǀ nam perneſſe veſſeli ſpumlat, inu nam oſnani 3. ed., de je sima preshla ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj veliku veſſejle oſnanio 3. mn. ǀ Ali sakaj ner pervu neoſnanio +3. mn. uni Vduvi ǀ eden v' mej vami nam je bil dobre zajtinge oſnanil del. ed. m ǀ kakor njegovimu Ozhetu Zacchariaſu Angel Gabriel ozhitnu je bil osnanil del. ed. m ǀ Rojſtvu tuoje Porodniza Boshja Maria Diuiza veliku veſselje je oſnanilu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ ſo bili njemu oſnanili del. mn. m, de v' kratkem imà umreti ǀ Angely Matteram ſo bily osnanili del. mn. m nyh porod
Besedje16
parod gl. porod ♦ P: 1 (TC 1575)
Pravopis
pô.. varianta predp. po.. po umiku naglasa (ó) pôtok, pôrod, pôrok, pôtlej, pôsel
Vorenc
poginiti dov., F13, adagia sunt: kateri nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine; buphonum, enu ẛeliṡzhe od kateriga volli poginejo; crepare, pokati, ṡhkripati, ṡhkerniti, zerkniti, poginiti, reſpozhiti; deperire, cilú poginiti; deperiturus, -a, -um, kar ima poginiti; disperire, k'nizhemer perpraviti, poginiti; interire, poginiti, vmréti, zerkniti; obÿcere se periculo, ſe v'nevarnoſt podati, s'ſvojo volo poginiti; peoplos, lotri, kateri poginejo od velikiga kurbanîa; perire, poginiti, konez vṡèti [str. 158b ]; perire, pogubiti, poginiti [str. 159b ]; tabifica vis, múzh ṡa ſagniti, inu poginiti; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
Svetokriški
pokopati -pljem/-am dov. 1. pokopati: na tihoma puſti tu greshnu truplu na britoff pokoppati nedol. ǀ kadar ſo imeli pokoppat nedol. truplu S. Jacoba ǀ ga hozhemo shiviga pokopati nedol. ǀ jo poſti zhaſtitu pokopat nedol. ǀ ſakaj yh ſapele, inu v'globozhino tega pogubleina pokople 3. ed. ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu jo vbye, inu pokoppà 3. ed. ǀ Strauſſ pak ſvoje jaiza pokopà 3. ed., inu skrie v' pejſik ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh pokopleio 3. mn. ǀ ga ven graben pokoppaio 3. mn. ǀ ga pokopaio 3. mn. v' veliko Zerku ǀ ſe vſmili zhes njega, ter grè k' gaugam de bi ga doli vſel, inu pokoppal del. ed. m ǀ s' mosham je bila pokoppala del. ed. ž vſe ſvoje poſvejtne lushte ǀ ta dua ſta bila is krisha doli vſela tu S. Reshnu Tellù, inu tajſto pokoppala del. dv. m ǀ veni ſami ſraizi bi me pokoppali del. mn. m ǀ zupernio yſzhejo, de bi mosha umorile, inu pokopale del. mn. ž 2. zakopati: po nyvi mejzheio, v' semlo jo pokoppaio 3. mn. pokopati se pogrezniti se: kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati, teshku more nehat, temuzh vſe skuſi globokejshi ſe pokopa 3. ed.
SSKJ²
poròd in pôrod -óda m (ȍ ó ọ́)
ločitev ploda od matere na koncu nosečnosti: porod je potekal v redu, se je začel; dobro je prestala porod; pripravljati se na porod; po številnih porodih je precej oslabela; imela je težek porod; porod je bil lahek / mati mu je umrla na porodu / dopust ob porodu porodniški dopust / normalni, prezgodnji porod; pren., knjiž. bil je pri porodu revije
● star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila
♦ med. kleščni porod pri katerem se uporabi posebna, kleščam podobna priprava; porod s carskim rezom
// zastar. otrok, potomec: ni imel svojega poroda; dobila sta porod
Pravopis
poròd -óda in pôrod -óda m (ȍ ọ́; ó ọ́) umreti na ~u
Celotno geslo Sinonimni
poròd -óda m
ločitev ploda od matere na koncu nosečnostipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. roditev
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik kleščni porod  pojmovnik prezgodnji porod
GLEJ ŠE SINONIM: potomec, povrg, rojevanje
GLEJ ŠE: dopust
Celotno geslo Etimološki
pórod – glej rọ̑d
Pleteršnik
pórod, -rǫ́da, m. der Geburtsact, die Entbindung; p. imeti, gebären, C.; na porodu biti, in den Kindesnöthen liegen; — izpačen p., eine Missgeburt, C.; negoden p., eine Frühgeburt, Cig.; — die Nachkommenschaft, Mur.; Lepo Boga prosita, Da bi jima porod dal, Npes.-K.; človeški p., das Menschengeschlecht, Guts. (Res.); — das Erzeugnis, Cig.; duševni p., C.
Prekmurski
pòrod -ròda m
1. porod: Oh nevolni cslovik! od poroda tvoj’ga mores li ſzkázati KM 1783, 284; Ali po krſzti z-Bo'zega poroda Bo'zi ſzinovje vu nyem, poſztánemo BKM 1789, 226; Da vſzejm deczo rodiczam ſzrecsen porod dopüſzti BKM 1789, 348; Etima hisnikoma pa Goſzpodin Boug dáj blá'ſeni porod SIZ 1807, 6; po steroj 'selejo lehki porod zadobiti KOJ 1848, 83; vu ſterom porodi je mrla KM 1796, 23
2. rod, potomci: I neszé zvelicsanye I vszê sztotin porodom Szvêti trák vüpanya KAJ 1848, 55; Vi porodje, dájte Goszpodni csészt i môcs TA 1848, 7; kaj vſze ſztvorjenyé zdiháva, i liki k porodi ſze priprávla KŠ 1771, 465
Celotno geslo Pohlin
porod [pórod] samostalnik moškega spola
  1. porod
  2. novorojenec
Celotno geslo Hipolit
porod samostalnik moškega spola
Vorenc
porod m, F13, abórtus, -tus, mertou, negodni, ne ratani porod; clostra, -ae, vel clostrum, -tri, tú pervu mléku po porodi; colostra, -ae, kolada, tú pervu mléku po porodi ene ẛhene, ali ṡhivine; enixus, -us, tú teṡhku lédigovanîe tega poroda, ali rojenîe; graviditas, noſſezha biti, ali noſhnîa eniga poroda; nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu; obstetricare, per porodu pomagati, babiti; obstetrix, -cis, baba per porodu; pariens, ta katera je na porodu; paritudo, tú rojenîe, ta zhas tega poroda; partus, -us, porod, kar ſe rody; tergemini, try v'enim porodu rojeni; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
Svetokriški
porod -a m 1. porod: zajt tega poroda rod. ed. pride ǀ vra nje poroda rod. ed. ſe perblishuje ǀ kadar bolezhine tiga poroda rod. ed. ſo jo bile periele ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu, inu nevarnimu porodu daj. ed. obſodil ǀ kakor ſe bere od Sampſona, od Joanneſa Karſtnika, Angely Matteram ſo bily osnanili nyh porod tož. ed. ǀ de ſi lih na porodu mest. ed. je veliku terpela ǀ veliko martro v' porodi mest. ed. je terpela ǀ Maria v'porodu mest. ed., inu sa porodom or. ed. je Diviza postala ǀ dua dny pred porodam or. ed. ǀ koku nevarni ſo porodi im. mn. shenskem pershonam ǀ jeſt ſim taku medla, inu suha ratala, sa volo porodo rod. mn. moyh otrouk 2. zarod: Oh neuſmileni otrozi! oh kazhy porod im. ed. ǀ nje porodt im. ed. poprej Kakor drugim shkodi, resgrise, inu restarga trebuh ſuoje matere ǀ Ta nepametna shivina vezh skerbi sa ſvoj porod tož. ed., kakor vy sa vashe otroke ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod tož. ed. lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Greshnik je raunu Kakor Kazha, Katera snoſsi ta strupeni porodt tož. ed.
Besedje16
porod sam. m ♦ P: 24 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Črnovrški
porod
Celotno geslo Kostelski
porod ► ˈpoːrȯt pȯˈrọːda m
SSKJ²
poróden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na porod: hude porodne bolečine; porodno krvavenje / nav. mn. porodni krči, popadki / odpeljali so jo v porodno sobo / porodna doba / zastar. porodna žena porodnica / knjiž. po težkih porodnih krčih so končno le ustanovili društvo
♦ med. porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; porodne klešče posebna, kleščam podobna priprava, ki se uporablja pri porodu
Celotno geslo Kostelski
poroden ► pȯˈrọːdėn -dna -ȯ prid.
Število zadetkov: 100