Zadetki iskanja
Svetokriški
pot2 -a m pot, znoj: sazhne ſe potiti, inu is suojga putta rod. ed. sturien velik potok ǀ ſim kryvavu put tož. ed. potil, neuſmilenu ſim gajshlan bil ǀ nje mertvaski put tož. ed. ſama Maria je briſſala ǀ v' putu mest. ed. Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal
Svetokriški
potiti -im nedov. 1. potiti: kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti nedol. ǀ Ti kervavi put potish 2. ed., dokler vidizh de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ de ſi lih en Angel njega troshta, vener kervaui put potj 3. ed. ǀ Kryvavi put is vuſiga shivota je potil del. ed. m ǀ ſmertni put bo potila del. ed. ž, videozh, de do vekoma ima odlozhena biti od ſvojga Stuarnika, Boga, inu Odreshenika 2. cediti se, teči: is sledne jagode potj 3. ed. ta shlahtni mosht potiti se potiti se, tudi metaforično truditi se: sazhne ſe potiti nedol., inu is suojga putta sturien velik potok ǀ hrenava shupa ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti nedol. ǀ pò cellem shivotu ſe potim 1. ed. ǀ Ti kateri nuzh, jnu dan ſe potish 2. ed., mislish, inu ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ vus dan della, ſe poty 3. ed., inu muja ǀ na nyvi, inu v' venegradi della, ſtrada, inu ſe potj 3. ed. ǀ vſy od urozhine ſe potimo 1. mn., inu en frishen luft shelimo ǀ Tulikajn ſe muiate, inu potite 2. mn. ǀ po celem shivoti ſe je potil del. ed. m, inu treſſil ǀ kadar bi uni kmet tulikain ſe potil del. ed. m, inu terpel sa Boshjo volo ǀ veliko ſta ſe potila del. dv. m, ſakaj nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio ǀ aku vezh ſe ſo potili del. mn. m, inu dellali, vekshi lakoto ſo terpeli
Pleteršnik
Pleteršnik
Besedje16
Pleteršnik
Pleteršnik
pótok, -tǫ́ka, m. 1) der Bach; krvi, solza potoci, Ströme von Blut, von Thränen; — 2) od potoka do zatoka sveta, vom Anfang bis zum Ende der Welt, BlKr.; — redkeje: potòk, -tǫ́ka.
Prekmurski
pòtok -óka tudi -óuka m potok, reka: vdaro je potok vhi'zo ono KŠ 1771, 186; On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; gda ga je szrecsen gorinájdes – kre Jordána potoka KOJ 1845, 126; I ſzoboutni dén ſzmo vo sli zmeſzta kpotoki KŠ 1771, 392; Bližávajmo se k potoki AI 1878, 3; K-ednomi potoki prisla AI 1875, kaz. br. 7; i krſztseni ſzo vſzi v-Jordánſzkom potouki KŠ 1771, 103; Rake loviti v-potokê KAJ 1870, 79; potoczke z-csrvá nyegovoga bodo tekli 'zive vodé KŠ 1771, 290; Tak i bregouvje kako potoczke, zmejſzt tekli bodejo BKM 1789, 445; ino potoczi Beliálszki szo me presztrasili TA 1848, 10; i ſzpádnola je [zvejzda] na trétyi táo potokouv KŠ 1771, 781; potokov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10
Vorenc
potok m, F9, acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom kakor rigilzi roshe; alveus, graben v'potoki, ſtruga; erivare, vodé reſpelati, ali is potoka, ſem ter tam odpelati; euripus, -pi, en potok, kateri en krail[!] okuli inu okuli obdá; fluvius, tekozha voda, potok; rivus, -vi, potok, ſtruga; torrens, en derèzhi potok, en nagil potok; trames, -tis, ena berv zhes potok
Svetokriški
potok -a m reka, potok: greh je en derezhi potok im. ed. ǀ Tantalus, ta na ſred eniga frishniga potoka rod. ed. ſtoji ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu potoku daj. ed. ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku daj. ed. pò uodo ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi potok tož. ed. Iordan zhes pojti ǀ Sabinus enkrat je bil ven globok potok tož. ed. padil ǀ ſe ven kamen ſadene, ter v'potok tož. ed. berbuti ǀ ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu mest. ed. Iordanu ǀ Vſi studenzi, inu potoki im. mn. krijvavi ratajo ǀ vsy potoki im. mn., reke, inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ kir nej bilu ſtudenizu, inu potoku rod. mn. ǀ te frishne studenze je v'krij preobernila; s'potoku rod. mn. je shabe ſturila ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke tož. mn., jeſera restallal ǀ nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah mest. mn.
Besedje16
potok sam. m ♦ P: 25 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
Svetokriški
prebresti dov. prebresti: kadar ony raishaio po ſimi najdeio potoke polne vuode, de kumai jo samorio prebreſti nedol. (V, 637) ǀ skuſi pomozh ſvoje palze je bil prebredil del. ed. m ta potok Jordan (V, 152) ǀ cella voiska je bila prebredla del. ed. ž ta potok (V, 579)
Pleteršnik
prešumljávati, -am, vb. impf. ad prešumljati; durchsäuseln, durchrieseln: potok prešumljava trato, Cig.
Prekmurski
pretr̀gnoti -em dov. prekiniti: pogájanye Rákóci pretrgne KOJ 1848, 105; eden potok, ſteri je vu velikoj povoudni vnogo-krát pretrgno náj meti KM 1783, 78; veszeljé je szmrt nyegovoga jedinoga Sziná Imrea pretrgnila KOJ 1848, 14
Pleteršnik
pribívati, -am, vb. impf. ad pribiti (-bodem); zunehmen, Cig. (T.); potok pribiva in do grla dosega, Dalm.
Pleteršnik
Pleteršnik
pritvoríti, -ím, vb. pf. 1) durch das Schutzbrett nur zum Theile hemmen o. abschützen: potok p., Cig.; — 2) p. se, sich verstellen, SlN.; (stsl.).
Svetokriški
razgreti -ejem dov. razgreti, segreti: kakor ta ogin tesfetli kar je temniga, resgreje 3. ed. kar je smersliga (I/1, 89) ǀ mozhi, inu resmaka, kakor potok, ſad perneſſe kakor nyva, reſigreia 3. ed., kakor vinu (III, 244)
Svetokriški
razliti -lijem dov. 1. razliti, politi: tezhe Zantippa ter vſame en bokau ſmerdezhe uode, inu s'kuſi oknu na njega reslije 3. ed., ter vſiga oblije ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam pade vodo reslie 3. ed. ǀ maſilu 300. danariou je bil shazal, kateru Maria Magdalena je bila na Chriſtuſave noge reslila del. ed. ž ǀ dishezhe maſilu je reſlila del. ed. ž 2. odkriti, odpreti: ti imash tuoje serze resliti nedol. pred ſpovednikam razliti se razliti se: Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke, jeſera restallal, inu sapovedal de nimaio ſe vun is ſvojga mejſta resliti nedol. ǀ shupa ſe reslye 3. ed. meſſu ſe v' pepeli povala ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu ſe je vnkaj rèslil del. ed. m
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 91
Dostopnost