Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
klánčnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. žel. naprava, s katero se premosti višinska razlika med rampo in vagonom: postaviti klančnico
    ♦     žel. priprava, gibljivo pritrjena na vagon za prevoz avtomobilov
  2. 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: spremila ga je do ovinka prve klančnice
SSKJ
kočíja -e ž (ȋ) udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikov
● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom
SSKJ
kómbi -ja m (ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga ali potnikov: otroke vozijo v šolo s kombijem; rumen poštni kombi / dostavni kombi; neskl. pril.: publ. avto v kombi izvedbi
SSKJ
kómbibus -a m (ọ̑) kombi za prevoz potnikov, navadno z osmimi sedeži: peljati se s kombibusom
SSKJ
konosamènt -ênta m (ȅ é) trg. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga za prevoz po morju in njegova izročitev naslovniku, nakladnica: podpisati konosament; tovorni list in konosament
SSKJ
kontéjnerski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kontejner: kontejnerski prevoz / kontejnerske ladje
SSKJ
kopéjka -e ž (ẹ̑) stotina ruskega rublja: za prevoz je plačal deset kopejk
● ekspr. v žepu nima niti kopejke prav nič denarja
SSKJ
kôpenski in kópenski -a -o [pən] prid. (ȏ; ọ̑) nanašajoč se na kopno: kopenske rastline, živali; ladja za prevoz kopenskih vozil
♦ ptt kopenska pošta; voj. kopenska vojska del armade, določen za vojaške dejavnosti na kopnem
SSKJ
korístiti -im nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. dajati, prinašati ugodne, pozitivne posledice: to nikomur ne koristi; kar enemu koristi, drugemu škoduje / telesne vaje koristijo za okrepitev organizma; to ji je malo koristilo
  2. 2. delati, da ima kdo od česa določeno vrednoto: rad bi ji koristil s svojim delom
  3. 3. neustalj. uporabljati, izkoriščati: za prevoz surovin koristijo železnico; prostori se že koristijo; koristiti se z izsledki znanosti / koristiti letni dopust / vozne olajšave lahko koristijo vsi učenci dobivajo, prejemajo
    koríščen -a -o: domovi ob morju so koriščeni le nekaj mesecev; dobro koriščene površine
SSKJ
kultúren -rna -o prid., kultúrnejši (ú) nanašajoč se na kulturo:
  1. a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog
  2. b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost
  3. c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja
  4. č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike
  5. d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba
    ♦     bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina
    kultúrno prisl.: kulturno delovati; biti kulturno postrežen
SSKJ
ládijski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ladja 1:
  1. a) ladijska konstrukcija / ladijski dnevnik; ustaviti ladijske stroje; ladijski tovor; dajati opozorila z ladijskim zvonom; raztovarjati z ladijskim žerjavom / ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh / izdelovati ladijske modele
  2. b) ladijski prevoz, promet; ladijski vozni red; skozi to ožino vodi najbližja ladijska pot; dobre ladijske zveze z otoki
  3. c) ladijski kuhar, zdravnik; ladijska posadka
    ♦     les. ladijski les les, zlasti hrastov, za gradnjo (manjših) ladij; ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; ladijski vozli vozli, ki se uporabljajo pri delu na ladji; ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT; strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; (ladijski) vijak; teh. ladijski žeblji
SSKJ
ladjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na ladjarje: ladjarski dogovor / ladjarska pogodba pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter; ladjarsko podjetje / ladjarska postaja ob reki
SSKJ
letálo -a s (á) motorno zračno vozilo, težje od zraka: letalo se dviga, kroži, leti, pristane, vzleti; sestreliti sovražno letalo; povzpeti se v letalo; odpotovati z letalom; kabina, krila, rep letala; nosilnost letala; pilotiranje letala; posadka letala; potniki v letalu; prevoz z letalom / letalo bobni, brni v zraku / dvomotorno, dvosedežno letalo; izvidniška letala; jadralno letalo brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov; motorno, nadzvočno, reakcijsko letalo; potniško letalo; šolsko letalo za praktični pouk letenja; športno, vojaško letalo; vodno letalo hidroplan; letalo na reaktivni pogon
♦ aer. amfibijsko letalo ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi; doseg letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka; krilce letala; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj s sovražnimi letali
SSKJ
letalonosílka -e ž (ȋ) vojna ladja za prevoz, vzletanje in pristajanje letal: graditi letalonosilke; letalo se spusti na letalonosilko; vzletišče letalonosilke; letalonosilke, križarke, rušilci
SSKJ
ljudjé ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí (ẹ̑) 
  1. 1. množina od človek, razen 4:
    1. a) ta žival se boji ljudi; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali; prevoz ljudi in tovora; trupla ubitih ljudi; zdravniški poskusi na ljudeh; ljudje in živali
    2. b) neki ljudje čakajo pred vrati; ljudje, ki so ga srečevali, so ga pozdravljali; tam sem našel ljudi, ki so mi pomagali; pri mizi je prostora še za tri ljudi; gruča ljudi; nekaj ljudi je že v čakalnici; ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi; zbralo se je precej ljudi; ekspr. cela reka ljudi se vali s prireditve; ljudi je bilo kot listja (in trave) zelo veliko; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti / kot nagovor: kar naprej, ljudje; ljudje, odprite; kaj pa mislite, ljudje božji; v medmetni rabi ljudje božji, kaj sem vse doživel / pog.: koliko ljudi sprejme avtobus potnikov; pri tem časopisu je delalo le malo ljudi sodelavcev
    3. c) dobri ljudje so mu pomagali; hinavski, pošteni ljudje; mladi in stari ljudje se težko razumejo; ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase / star. novice so prenašali berači in drugi popotni ljudje / v povedni rabi saj niso ravno slabi ljudje
    4. č) kmečki, mestni ljudje; poslovni ljudje; tako so sklenili ljudje na upravi; skrb za delovne ljudi; žarg.: govoril sem z odgovornimi ljudmi; politični ljudje politiki; vodilni ljudje
    5. d) se bomo že dogovorili, saj smo vendar ljudje; to so ljudje, vam rečem dobri, pošteni ljudje; to niso ljudje, ampak lutke; ker mi nismo le številke, smo ljudje! (Kajuh) ; Pokazali ste mi, kaj je moj posel — iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar)
    6. e) hudo je, če ljudje nimajo kaj jesti; v mestu ljudje nimajo pravega miru; ljudem gre zato, da sploh lahko zidajo / tam ljudje slabo živijo
  2. 2. osebe kot družbena skupnost: to so si ljudje izmislili; ne vznemirjajte ljudi; pusti ljudi, naj govorijo, kar hočejo / bratstvo vseh ljudi; enakopravnost ljudi pred zakoni; odnosi med ljudmi
  3. 3. osebe, zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: ljudje so se temu čudili; ne vem, kaj ljudje mislijo o njem; ljudje ga opravljajo; ljudje bodo to kmalu pozabili; ljudje pravijo, da ni prav ravnal; kaj bodo rekli ljudje, če bodo izvedeli
    ●     ekspr. vsi smo pač ljudje imamo človeške lastnosti, napake; šalj. ženske so ga klicale: Janez, sedi k nam, bomo vsaj ljudje skupina oseb moškega in ženskega spola; star. njegovo dekle je bilo revnih ljudi iz revne družine; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ekspr. ti še ne poznaš ljudi po mojem mnenju so ljudje slabi; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; star. dati knjigo med ljudi izdati, objaviti; premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; tak ne moreš med ljudi v javnost, v družbo; star. slovnica je prišla med ljudi leta 1854 je izšla; stvar je že prišla, prodrla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; pog. tako sem kosmat, da nisem za med ljudi za v javnost, v družbo; knjiž. bivši ljudje ki so izgubili svoj (važni) položaj v družbi; evfem. živel je od tega, kar so mu dali dobri ljudje od miloščine, od pomoči drugih; publ. s tem so bili ogroženi mali ljudje ljudje brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. to so naši ljudje privrženci, somišljeniki; šef je dobro poznal svoje ljudi podrejene; bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem sorodnikom, svojcem; nikogar od svojih ljudi nima več članov družine, svojcev; to so ljudje starega kova ki se v vsem držijo ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ne zabavljaj čeznje, to so že ljudje na mestu zaupanja vredni, pošteni; vas šteje komaj petdeset ljudi prebivalcev; v obratu je zaposlenih čez sto ljudi delavcev, uslužbencev; živeti daleč od ljudi nedružabno, samotarsko; ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli; vsi ljudje vse vedo; prim. človek
SSKJ
maóna -e ž (ọ̑) navt. velik ploščat čoln za prevoz tovorov v pristanišču: nakladati blago na ladje z maon
SSKJ
márica -e ž (ȃ) pog. avtomobil za prevoz priprtih ali prijetih oseb; intervencijsko vozilo: miličniki so z marico odpeljali pretepače
SSKJ
mèdcelínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki je, poteka med celinami: medcelinski zračni prevoz; medcelinske proge / medcelinski stiki / medcelinska raketa raketa, ki lahko doseže drugo celino
SSKJ
mínibus -a m (ȋ) žarg. avtobus za prevoz manjšega števila oseb: podjetje ima svoj minibus
SNB
mínivlák -a m (ȋ-ȃ)
pomanjšana izvedba navadnega vlaka za prevoz na manjše relacije: muzejski minivlak; parni minivlak; turistični minivlak; Večkrat dnevno vozi hotelski mini vlak E (↑)míni + (↑)vlák
Število zadetkov: 151