Zanima me, kako pravilno zapišemo besedo repesaž/repasaž.
Zadetki iskanja
Zanima me, ali obstaja uradno pravilo, kako se v slovenskem jeziku piše angleška beseda skipping. Gre za del šole teka, v literaturi pa sem zasledila več različic, torej z ohranjenima dvema p-jema in samo z enim.
Nemško mesto: Konstanz ali Konstanca? Kaj pa romunska Konstanca?
Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?
Zanima me, kakšno je vaše stališče o uporabi velike začetnice pri oznakah redakcij časopisnih ali drugih medijev, kot so denimo kulturna redakcija, notranjepolitična redakcija, znanstvena redakcija ... Ali se vam zdi smiselno, da se take oznake pojmujejo kot lastna imena redakcij in se zato pišejo z veliko začetnico (Kulturna redakcija, Znanstvena redakcija)? So redakcije pri tej odločitvi popolnoma svobodne?
Ali se more razdružiti nekdo/nekaj od nekoga/nečesa ali pa more biti razdružitev samo takšna, da je njen rezultat več entitet, nastalih iz tiste, ki se je »razdružila«?
Trenutno je postalo zelo popularno sladilo Yacon syrup, bi bilo bolj pravilno v slovenščino prevesti Jakon sirup ali Sirup jakon, na spletu se uporabljata obe opciji.
Že precej časa me bega vprašanje zapisa osebnih imen, ki so izvirno zapisana v cirilici (ruski, ukrajinski ipd.). Seveda vem, da naj bi se prečrkovala po zvočni podobi s črkami za slovenske glasove. Toda obstaja težava: ko to vidijo živi ljudje, za katerih imena gre, recimo tu živeči priseljenci (ali pa obiskovalci) iz zadevnih dežel, protestirajo in hitijo kazati svoje potne liste, v katerih pa poleg zapisa v cirilici stoji še ime, prečrkovano v latinico, ki pa je drugačno od našega prečrkovanega. Tako je AnaAnna in ŽanaZhanna, Viktorija je pa Viktoriya. In podobno s priimki: Zhukov, Shevchenko, Gayun ipd. In ti še povedo, da pri njih veljajo »uradna« pravila za prečrkovanje. Nekateri od njih imajo tudi že slovensko državljanstvo, v naših dokumentih pa so njihova imena, zapisana »v neskladju« s slovenskim pravopisom.
Lahko pustim ob strani publicistično zapisovanje imen politikov, kulturnikov in športnikov (ki imajo seveda tudi svoje potne liste), ki jih zapisujejo kakor kdaj – ali »po naše«, še večkrat pa tako, kot je v (angleškem) viru, iz katerega povzemajo. Ostaja pa vprašanje, kako ravnati z ljudmi, o katerih govorim zgoraj. Gre ne le za vprašanje jezika, temveč tudi identitete oziroma do pravice do neokrnjene rabe osebnega imena teh ljudi. Tako kot meni, ne le da mi ni ljubo, če vidim zapisano »Franc Jamnik« namesto »France Jamnik«, temveč prvega zapisa niti ne razberem kot svoje osebno ime, ker je tako po pisni kot po zvočni podobi drugačno od mojega, enako ne bo ljubo niti Viktoriyi niti Zhanni, če jo bom – po njenem – preimenoval v Viktorijo ali Žano.
V medijih sem zasledil izraz, da se »nad Slovenijo podijo črni koronaoblaki«. Tako izražanje se mi zdi nenavadno in me zato zanima, ali se tudi priložnostne zveze uvrščajo med frazeološke enote?
Ali v povedi Prireditev je primerna za otroke od tretjega leta. manjka prislov dalje? Ali bi se torej morala glasiti: Prireditev je primerna za otroke od tretjega leta dalje? Kolegica trdi, da prislov ni potreben, meni pa se sliši čudno, preprosto mi na koncu nekaj (z)manjka. Kako je s pravilom?
Prosim za komentar oz. vaše mnenje glede pravilnosti uporabe pridevnikov velik/visok, ko ju uporabljamo ob fizikalnih veličinah. V nadaljevanju navajam lektorsko razlago:
Pridevniški par majhen/velik po slovničnih pravilih uporabljamo za izražanje velikosti ali vrednosti fizikalnih veličin, ki niso v miselni zvezi z ravnijo ali potencialom.
Koncentracija/masa/množina/dolžina/ploščina/prostornina/energija/moč/napetost/sila/valovna dolžina itd. so osnovne fizikalne veličine, ki so odvisne od količine snovi, zato uporabljamo pridevnika velik/majhen ali večji/manjši in ne nizek/visok.
Je to pravilna razlaga in se naj držimo npr. velike/majhne koncentracije, velikega/majhnega pH in ne npr. nizkega pH, znižanja pH, kot je recimo kar zakoreninjeno v našem strokovnem jeziku)?
Zanima me, od kod pri sklanjanju besede mačo pride odklon od norme pri orodniku edine in tvorjenju svojilnega pridevnika, saj SP navaja orodnik z mačom, svojilni pridevnik pa mačov, glede na normo pa bi morala biti v tem primeru končnica -em oziroma -ev, kot kažejo na primer Boccaccio - z Boccacciem, Boccacciev; pončo - s pončem, gavčo - z gavčem, gavčev ...
Zanima me stališče slovenistične stroke do vseh besed, izpeljanih iz poimenovanja Bosna, tj. pridevnikov in poimenovanj za prebivalca/prebivalko, zlasti v luči navedb v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 in v SSKJ2, kjer se na prvem mestu ali izključno pojavljajo oblike z e (bosenski, Bosenc, Bosenka, Bosenčev). Ali niso te navedbe v navzkrižju z rabo, ki povečini izpričuje oblike z a (Bosanec, bosanski itd.)?
Kako to, da v Pravopisu pri podiztočnicah bosenski in Bosenc obstajata dvojnici bosanski in Bosanec, pri podiztočnicah Bosenka in Bosenc pa analognih *Bosanka in *Bosančev ni?
Zanima me, kaj je pravilno, ko govorimo o odmerkih zdravil: večji in manjši ali višji in nižji? In še posledica: ali so po odmerku koncentracije višje in nižje ali večje in manjše?
Ob okužbi sem izgubil vonj / voh ?? Izgubil sem zaznavo vonja, oddajal sem še vedno neprijeten vonj, nisem več vohal?
Kako poimenujemo list papirja z nalogami, s katerimi preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje, preizkus ali/in test? Ali se strinjate, da je preizkus znanja proces, pri katerem lahko s testom preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje?
Ni mi vseeno za slovenščino in precej reči me moti pri njeni pisni in govorni rabi. Ko sem se vprašal, kaj pa najbolj zbode mojo jezikovno občutljivost, so na vrh brozge priplavale tri nemarnosti:
v kolikor, torej razpasla se, hiperkorektnostna in nepotrebna zamenjava za veznik če, ki je na dobri poti, da izumre;
z teboj, torej nepravilna raba predlogov s in z, v govoru napačna celo dvakrat: najprej zaradi same nepravilne izbire potem pa še zaradi nepovezanega izgovora; po drugi strani je prav to, da govorci predlog in njemu sledečo besedo izgovarjajo ločeno, razlog, da ne zaznajo napačne izbire, saj bi sicer spoznali, da, recimo, zteboj ni mogoče izgovoriti;
vprašanje, na katerega, torej izgubljanje občutka, da gre za samostalnik srednjega spola in sklanjanje po moški sklanjatvi.
Se strinjate, da gre za precejšnje težave, na katere bi kazalo bolj opozarjati?
Zanima me, ali sem v naslednjem primeru ob števniku uporabil ustrezen sklon samostalniške zveze:
Postopek izvedemo z 〖10〗^4 računskimi operacijami.
Zanima me raba nazivov pred poklicem ali drugim nazivom, na primer gospod policist, gospod zdravnik, gospod magister. Zanima me tudi primernost uporabe naziva pred osebnim imenom (g. Matej). Sta takšni rabi nujni oziroma primerni, ali se naziv uporablja izključno pred priimkom.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »