Zadetki iskanja
1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen; iti po solato na trg; na trgu prodajati sadje, zelenjavo; stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica
// odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg se je začel polniti; na trgu se je zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg republike
2. nekdaj naselje, večje od vasi in manjše od mesta, z določenimi značilnostmi obeh: naseliti se v trgu; prebivalci trga; trgi in mesta / ekspr. ves trg govori o tem vsi prebivalci trga
3. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: trg se sprošča, umirja; z uvozom vplivati na trg / izdelovati blago za trg / enotni, svobodni trg; finančni trg; knjižni trg; mednarodni, zunanji trg; trg na debelo; trg za bombaž / kapitalski trg del finančnega trga, na katerem se trguje s kapitalom, navadno v obliki delnic, obveznic / dati, ekspr. vreči izdelek na trg v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje
4. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev: izgubiti, publ. osvojiti trg; poljedelska država je dober trg za industrijske izdelke / potrebe, prenasičenost trga
● črni trg črna borza; sivi trg nezakonito trgovanje; trg v fevdalizmu naselje s tržnimi pravicami
♦ ekon. obvladati trg; devizni trg; odprti trg dostopen vsem proizvajalcem; prosti trg brez trgovinskih omejitev; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; trg delovne sile
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine; trgovina in obrt / trgovina z lesom
2. kupovanje in prodajanje blaga: ukvarjati se s trgovino / izvozna, uvozna trgovina; mednarodna, zunanja trgovina; trgovina na drobno
3. lokal, v katerem se kupuje in prodaja: trgovine se odprejo ob osmih zjutraj; vstopiti v trgovino; izložbe, police trgovin / delikatesna, konfekcijska, zelenjavna trgovina; samopostrežna trgovina; športna trgovina s športno opremo; trgovina z mešanim blagom; trgovina s čevlji; trgovina s semeni semenarna / poslovodja v trgovini
● verižna trgovina pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži; trgovina na črno nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo
♦ ekon. komisijska trgovina; posredniška trgovina ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; prosta trgovina prosti trg
1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg: izgubiti, publ. osvojiti tržišče; razširiti tržišče za svoje izdelke; ekspr. tuje blago poplavlja tržišče; izvažati na tuja tržišča / zahteve tržišča
2. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: tržišče se sprošča, umirja; vplivati na tržišče z uvozom / lokalno, mednarodno tržišče; naftno, turistično tržišče; tržišče bombaža / izdelovati za tržišče / dati, ekspr. vreči izdelek na tržišče v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje
3. zastar. (živilski) trg, tržnica: tržišče za branjevke
♦ ekon. intervenirati na tržišču; devizno tržišče; tržišče delovne sile trg delovne sile
1. točilnica, prodajalna vina zlasti za pitje zunaj lokala: odpreti vinotoč; prinesti vino iz vinotoča / knjiž. vinotoč pod vejo začasni vinotoč, v katerem se prodaja, toči domače vino
2. točenje, prodajanje vina lastne pridelave: dovoliti vinotoč / črni, zakoniti vinotoč; zaslužek od vinotoča
● knjiž. postati dvorni vinotoč dvorni točaj (vina)
1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj: zalagati krompir, zaboje; zalagati z deskami
2. z dajanjem, pošiljanjem delati, da kdo lahko razpolaga s čim: zalagati koga z denarjem, s hrano, z orožjem / tovarna zalaga trg s steklom / zalagati koga z novicami, s podatki
3. dajati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: zalagati denar za tovariše; zalagati za šolanje koga / zalagati stroške bivanja
4. dajati denar za izhajanje in prodajanje česa: zalagati knjige, plošče
5. star. prigrizovati, jesti: zalagati kruh, pečenko; posedli so in začeli zalagati
● zastar. zalagati svoja življenja izpostavljati, tvegati
♦ igr. zalagati (karte) dajati nezaželene nadštevilne karte v talon
- zalágati se ekspr.
nasičevati se, jesti: zalagati se s pečenko; slastno se zalagati
1. s polaganjem česa zakriti, obdati kaj: založiti krompir; okna so založili z vrečami peska
2. s polaganjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: založiti vhod; založiti stopnišče s starim pohištvom
// s polaganjem česa napolniti, porabiti prostor: pisalno mizo je založil s knjigami; založiti sobo z ropotijo / založiti prazne prostore v zaboju s papirjem
3. položiti, dati kaj kam tako, da se ne ve, kje je: nekam je založil ključ; ne najdem očal, najbrž sem jih založil; dokument se je založil
4. z dajanjem, pošiljanjem narediti, da kdo lahko razpolaga s čim: založiti koga z denarjem, s hrano; dobro so jih založili za na pot / založiti trg z modnimi izdelki; v pristanišču se ladja založi z gorivom; trgovina se je založila z različnim blagom / ekspr. založil se je z lahkotnim branjem oskrbel; pren. založiti se s potrpljenjem
5. dati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: ti kar vzemi, bom jaz založil; založiti za darilo; založiti tisoč evrov
// dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrne: založiti varščino; založiti denar za stroške
// star. dati, plačati za kaj: rad ima tisto, za kar je založil svoj denar
6. dati denar za izhajanje in prodajanje česa: založiti knjigo / založiti izdajo slovarja / kot del naslovne strani, kolofona založil L. Schwentner; založila Državna založba Slovenije
7. star. naložiti, vložiti: del denarja je založil v zemljo; založiti glavnico
8. star. prigrizniti, pojesti: založiti še malo kruha, pečenke / pred odhodom bi bilo dobro še kaj založiti
● star. založil mu je klofuto dal; star. založil mu je eno okrog ušes udaril ga je; star. založiti besedo za koga zavzeti se za koga; jamčiti za koga; zastar. za dolg založiti posestvo zastaviti
♦ igr. založiti (karto) dati nezaželeno nadštevilno karto v talon
- založíti se ekspr.
nasititi se, najesti se: dali so jim skledo žgancev, da so se pošteno založili; najbrž se je že kje založil, zato ni lačen
♦ igr. založiti se zmotiti se pri dajanju nadštevilnih kart v talon
- založèn -êna -o:
založeni denar; biti za zimo dobro založen s premogom; s papirji založena miza; iskati založeno stvar
● dobro založena trgovina ki ima za prodajo veliko količino raznovrstnega blaga
1. dati kaj v tak položaj
a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom
b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala
// z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti
2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo
// narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož
3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti
// na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo
4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja
5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik
// narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko
6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih
// narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik
// narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most
// narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem
7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet
8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet
// publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja
9. povzročiti neobičajno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla
● ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti
♦ igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli
- zapréti se
1. preiti v visok, hribovit svet: tukaj se dolina zapre; svet se na severu zapre
2. z zaprtjem vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapreti se v hišo, sobo
3. ekspr. postati zadržan, nezaupljiv: družina se je zaprla pred njim / po prvih pesniških poskusih se je zaprl vase je prenehal izpovedovati svoja čustva, misli v pesmih; društvo se je preveč zaprlo samo vase je prekinilo, omejilo stike z drugimi
● krog plesalcev se je zaprl sklenil; bibl. nebo se je zaprlo za več mesecev ni deževalo več mesecev; evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; voda se mu je zaprla ne more več odvajati seča; publ. vrata razstave so se zaprla razstave ni več
- zapŕši zastar.:
zaprši vrata, se ogleduje naokrog
- zapŕt -a -o
1. deležnik od zapreti: biti zaprt za samostanskimi zidovi; biti po nedolžnem zaprt; zaprta cesta, meja; zaprta steklenica; v kabinete zaprta znanost; gostilna je danes zaprta; zaprta vrata / kot opozorilo zaradi inventure zaprto
2. ki ima streho in stene: zaprti avtomobil; zaprta kočija / delati v zaprtem prostoru
// ki ima razmeroma majhen vratni izrez: zaprta bluza; do vratu zaprta jopica
// ki ima razmeroma majhno odprtino za obuvanje: zaprt čevelj
3. ki je od vseh strani obdan s čim: mesto z zaprtimi trgi; zaprto dvorišče / ta dolina je zelo zaprta
4. ki ima malo stikov z drugimi: zaprta družba; univerza ne sme biti zaprta organizacija / vase zaprta stroka
5. ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo samo določene osebe, člani: podrobnosti z zaprtega sestanka niso prišle v javnost; o tem bodo razpravljali na zaprti seji / počitniški dom zaprtega tipa / zaprta predstava / filmi za zaprt krog gledalcev / časopis je za pristaše take politike zaprt pristaši take politike ne morejo v njem sodelovati
6. knjiž. težko razumljiv: odprta in zaprta umetnost; zaprto pesništvo moderne dobe
7. ki ne izpoveduje svojih misli, čustev: tih, zaprt človek / vase zaprt otrok; preveč je zaprt sam vase
8. ki se nenormalno redko, težavno iztreblja: nosečnice so pogosto zaprte
9. strojn. ki je pri svojem zaključenem delovanju ločen od okolice: zaprt hladilni sistem pri avtomobilih; kroženje vode v zaprtem obtoku
● ekspr. stvari se vrtijo v zaprtem krogu potekajo tako, da njihove posledice povzročijo nove, nerešljive probleme; semafor je zaprt na semaforju sveti rdeča luč; knjiž. glasba je bila zanj zaprta knjiga mu je bila popolnoma nepoznana; publ. predsednika sta se pogovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena; ekspr. ta vrata so zanj za zmeraj zaprta to mu je nedostopno, nedosegljivo
♦ anat. zaprti prelom kosti prelom, pri katerem kost ne predre kože; bot. zaprti plod plod, ki ima osemenje; ekon. zaprti trg trg, ki ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem; fin. imeti zaprt transakcijski račun ne imeti pravice izplačevati z določenega transakcijskega računa; geogr. zaprto morje morje, ki ga ožina loči od oceana; jezikosl. zaprti zlog zlog s soglasnikom za samoglasnikom; mat. zaprti interval interval, v katerem sta meji intervala vključeni; med. zaprta rana rana, ki se celi in iz nje ne teče več gnoj; pravn. zaprti oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora oddelek s posebnim nadzorstvom in zavarovanjem; šah. zaprta otvoritev otvoritev, ki se ne začne z dvojno potezo kraljevega kmeta; prisl.: zaprto se držati; sam.: ta roža cvete tudi v zaprtem v zaprtem prostoru; zaprti in obsojeni
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »