Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Pedalni avtomobil
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin pedal car . Gre za majhen avtomobil, ki v Sloveniji niti ni prepoznaven, s katerim se tekmuje in je narejen izključno na nožne pedale. V slovenščini se uporabljata poimenovanji avtomobil na pedale ali pedalni avtomobil .
Terminološka
Personalizirano presejanje
Na Onkološkem inštitutu se ukvarjamo s presejanjem za raka dojk, tj. zgodnjim odkrivanjem raka pri osebah, ki so navidezno sicer zdrave. Področje znotraj presejanja je presejanje, ki temelji na ogroženosti vsakega posameznika. Gre za razdelitev zdravih posameznikov v več skupin glede na stopnjo njihove ogroženosti z rakom, ki so deležni rednih preventivnih pregledov (presejanj) po različnih protokolih, prilagojenih vsaki skupini posebej. V angleščini se za to uporablja več poimenovanj: risk-based screening, personalized screening, tailord screening in stratified screening . V slovenščini se za ta pojem prav tako uporablja več ustreznikov, npr. personalizirano presejanje, prirejeno presejanje, individualizirano presejanje, naosebljeno presejanje, presejanje na podlagi ogroženosti . Radi bi izbrali ustrezno poslovenjeni termin. Ker se to področje presejanja v Sloveniji vedno bolj uveljavlja, se zavedamo pomembnosti slovenske terminologije, ki se bo uporabljala tudi naprej, zato nas zanima, kateri slovenski termin za omenjeni pojem izbrati.
Terminološka
Plagiatorstvo
Prosim vas za nasvet v zvezi z izrazom plagiarizem , ki se v nekaterih okoljih pojavlja kot sopomenka termina plagiatorstvo . Plagiatorstvo označuje prevzemanje in objavljanje tujega dela pod svojim imenom. V rabi so termini plagiat , plagiator , plagiatorstvo , plagiatorski (SSKJ2 in Slovenski pravopis 2001 navajata tudi plagiatstvo , ki pa se dokaj redko uporablja), večkrat pa zasledim tudi plagiarizem , za katerega menim, da je neustrezen in enostavno prevzet iz angleškega jezika (ang. plagiarism ). Prosim vas za mnenje o tem, ali je raba izraza plagiarizem odsvetovana.
Terminološka
Ploščati kruh
Angleški termin flatbread obsega vse tanke kruhe, ki pa niso nujno nekvašeni, od mehiških tortilj do indijskih čapatijev , nanov in drugih kruhov take oblike. Mlinec sicer po razlagi v SSKJ2 'pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nekvašenega testa' najbolj ustreza angleškemu terminu flatbread , a je v Sloveniji pomensko preveč povezan s čisto določeno jedjo, in dvomim, da je prava nadpomenka. Kako bi torej v slovenščini najustrezneje poimenovali flatbread , saj ti kruhi pri nas niso več nekaj eksotičnega?
Terminološka
Poslovna inteligenca
Angleško besedo intelligence ponavadi res prevajamo z besedo inteligenca. Beseda pa ne označuje samo sposobnosti povezovanja, sklepanja, učenja, razumevanja, ampak se uporablja tudi v pomenu 'informacija, obvestilo, obveščanje'. Pri oglaševanju računovodskih programov se pogosto pojavlja besedna zveza poslovna inteligenca , ki pa ni lastnost odločevalcev, ampak zbirka oziroma prikaz podatkov kot pripomoček pri odločanju. Kaj svetujete?
Terminološka
Povaljani prstni odtis, ploski prstni odtis
Prosimo vas za mnenje o najustreznejšem slovenskem poimenovanju angleških terminov flat fingerprint , ki označuje prstni odtis blazinic prstov, pri čemer je blazinica prsta pritisnjena na površino navpično na podlago in je odtisnjen predvsem osrednji del blazinice, in rolled fingerprint , ki označuje prstni odtis blazinic prstov od začetka do konca papilarnih linij, zato se blazinica prsta pri odvzemu povalja po podlagi od leve proti desni. Za flat fingerprint se najdeta dve poimenovanji, in sicer ploski prstni odtis , ki je uporabljen v Pravilniku o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje ter načinu zajemanja prstnih odtisov in Pravilniku o vsebini, obliki in načinu izdaje potnega lista za begunca , ter pritisnjeni prstni odtis , ki se pojavlja v prevodih besedil EU, npr. v poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o razpoložljivosti in pripravljenosti tehnologije za identifikacijo oseb na podlagi prstnih odtisov iz schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) . Policija za rolled fingerprint uporablja povaljani prstni odtis , za flat fingerprint najdemo pritisnjeni prstni odtis , v uradnih besedilih pa ploski prstni odtis . Kateri vir ima večjo težo? Ali je pridevnik povaljani primeren za terminološko besedno zvezo (saj je po SSKJ2  povaljan največkrat uporabljen v pomenu 'pomečkan, neurejen')?
Terminološka
Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako:  gasilna voda  kot voda, ki je uporabljena za gašenje,  požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Terminološka
Prostovoljstvo
Prosim vas za pomoč pri razumevanju termina prostovoljno-socialno delo . Na naši srednji šoli namreč ta termin uporabljamo že ves čas kot poimenovanje za delo, ki ga dijaki opravijo v zdravstvenih, socialnih in drugih ustanovah, in sicer v svojem prostem času. Delo vodijo mentorji in koordinatorji, dijaki pa o tem vodijo ustrezno dokumentacijo. O svojem delu smo napisali tudi članek Prostovoljno socialno delo v Glasilu Mestne občine Ljubljana , 24/5, 2019, str. 48. V zvezi s člankom smo prejeli dopis Fakultete za socialno delo, v katerem nas opozarjajo na neustrezno rabo poimenovanja prostovoljno socialno delo , kar utemeljujejo s tem, da je socialno delo termin, ki označuje akademsko disciplino in tudi poklic, ki ga lahko opravljajo le osebe, ki so zaključile študij na Fakulteti za socialno delo UL. V naši zavesti je, da je prostovoljno-socialno delo termin in v tem smislu ga v šolstvu že desetletja uporabljamo in očitno se je prijel tudi v šolski praksi.
Terminološka
Razmaščevalec
Tovarna kemijskih izdelkov bo dala na trg novo čistilo, ki ga želijo oglaševati kot razmaščevalec . Čistilo je namenjeno odstranjevanju mastnih madežev v kuhinji. Težava je v tem, da izraza razmaščevalec ni v nobenem slovarju, čeprav ga uporablja veliko slovenskih proizvajalcev.
Terminološka
Recikliranje davčnih prihodkov
Zanima me, ali že obstaja slovensko poimenovanje za angleški termin tax revenue recycling , ki označuje mehanizme, s katerimi država pobere davek na izpuste in prihodke vrne nazaj v gospodarstvo in jih uporabi za druge namene. V literaturi se pojavlja recikliranje davčnih prihodkov . Zdi se nam, da recikliranje morda ni najprimernejši izraz. Bi bilo morda pojem ustrezneje poimenovati ponovna uporaba / poraba davčnih prihodkov ? Ali pa predlagate kak drug izraz?
Terminološka
Referenčni koordinatni sistem
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Terminološka
Samostojni ogled
Zanima me, kateri je slovenski ustreznik angleškega termina self-guided tour , ki označuje ogled, pri katerem si obiskovalec ogleda znamenitosti, razstavo itd. samostojno, tj. brez prisotnosti turističnega vodnika, kustosa itd.
Terminološka
Samozdruževanje
Pišem vam v zvezi z besedo samourejanje , ki v SSKJ2 ne obstaja, a se pogosto pojavlja v strokovni literaturi s področja kemije, fizike, medicine ipd. Pojavlja se predvsem v zvezi z molekulami in označuje spontano organizacijo molekul v urejeno strukturo. Ali za ta izraz obstaja kakšna sopomenka?
Terminološka
Senzorične lastnosti
Za lastnosti živil, ki jih človek lahko zaznava s svojimi osnovnimi čuti (vid, okus, otip, vonj, sluh), se na področju živinoreje in živilske tehnologije večinoma uporablja termin senzorične lastnosti (mesa, vina, medu, mleka, olja itd.). Pojavlja se tudi izraz organoleptične lastnosti . Ali gre za sinonima? Ali ima kateri izraz prednost? Z razlago pridevnikov senzoričen in organoleptičen v SSKJ si ne moremo pomagati.
Terminološka
Sodelanje
Kako bi v slovenščino prevedli izraz coworking? Izraz coworking označuje sodoben način dela, ki omogoča ljudem različnih poklicev, da si občasno ali stalno delijo prostor, kjer delajo. V strokovnih krogih med ekonomisti ter tudi drugod za določene izraze prevladuje mnenje, da bi jih raje pustili v tujem jeziku.
Terminološka
Sodelovalno tekmovanje
Hkratno sodelovanje in tekmovanje med konkurenti in drugimi deležniki v angleščini označuje termin coopetition oz. co-opetition . Nekateri uporabljajo koopeticija , sam pa sem na predlog doktorske komisije v svoji disertaciji uvedel termin sotekmovalnost . Zanima me, kateri termin je ustreznejši.
Terminološka
Sončni koledar
Zanima me, ali je za poimenovanje koledarja, ki temelji na spremembah letnih časov, ki so usklajeni z navideznim gibanjem Sonca okoli Zemlje, ustreznejše poimenovanje sončev koledar ali sončni koledar . Poznamo npr. sončno uro in ne sončeve ure .
Terminološka
Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka
Starizem
Zanima me, kateri slovenski termin je ustreznejši za oznako novodobnega pojava, ki označuje stereotipiziranje, zapostavljanje in diskriminiranje starejših ljudi v družbi (ang. ageism ). V gradivu se pojavljata termina starizem in staromrzništvo . Sama se zavzemam za termin staromrzništvo , ki je bil v določenih krogih sprejet že pred časom, medtem ko nekateri strokovnjaki še vedno uporabljajo termin starizem . Menim, da termin starizem ni ustrezen vsaj zaradi dveh razlogov. Prvi razlog vidim v tem, da so skoraj vse besede na - izem tujke v celoti, torej se obrazilo - izem ne pripenja na domače osnove, kakršna je star -. Drugi razlog pa je po mojem mnenju povsem pomenski, saj je beseda starizem lahko zavajajoča. Lahko bi namreč narobe sklepali, da gre za odobravanje, preferiranje starega. Kakšno je vaše mnenje glede teh dveh terminov?
Terminološka
Stojna točka
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Število zadetkov: 75