Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
izbrbljáti -ám tudi zbrbljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ta bo še kaj izbrbljal; vse je izbrbljala sosedom
// hitro, nerazločno reči, povedati: izbrbljal je naučene stavke
SSKJ
izbrbráti -ám tudi zbrbráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ničesar ne zna zamolčati, vse izbrbra / izbrbrati svoje misli
// hitro, nerazločno reči, povedati: izbrbrati naučene stavke
SSKJ
izbrúhati -am dov. (ū ȗ) 
  1. 1. izmetati iz želodca: izbruhati pijačo; vse, kar je pojedel, je izbruhal
  2. 2. s silo izmetati v velikih količinah: ognjenik je izbruhal veliko lave
    ●     ekspr. tovarne izbruhajo vsako leto na milijone avtomobilov izdelajo, proizvedejo
  3. 3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: besede je kar izbruhal / vse mu je izbruhal v obraz, kar je mislil
  4. 4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izbruhati svojo jezo, žalost
    izbrúhati se prenehati bruhati: ko se je izbruhal, mu je odleglo / izbruhati se v kletvicah
SSKJ
izbrúhniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. izvreči iz želodca: komaj je zaužil hrano, že je izbruhnil; izbruhniti pijačo
  2. 2. nepreh. začeti bruhati: ognjenik je spet izbruhnil / včeraj je izbruhnil zemeljski plin
  3. 3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: izbruhnil je nekaj besed; izbruhniti kletev; lažeš, je izbruhnil
  4. 4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: ob vsaki malenkosti izbruhne / vse sovraštvo je izbruhnilo iz nje
    ●     ekspr. nazadnje je med nama izbruhnilo brez olepšavanja, pomislekov sva si povedala vse; sva se sprla
  5. 5. ekspr., navadno v zvezi izbruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: izbruhniti v jok; izbruhniti v krohot, smeh
  6. 6. nepreh., nav. ekspr. nenadoma z vso silo pojaviti se, začeti se: bolezen, epidemija izbruhne / v tovarni je izbruhnil požar
    // pojaviti se, začeti se sploh: kriza, stavka izbruhne; kmalu po njunem srečanju je izbruhnila vojna / iron. spet je izbruhnila nova moda
SSKJ
izbrúndati -am dov. (ȗ) ekspr. z nizkim, mrmrajočim glasom reči, povedati: le včasih je izbrundal kaj nerazločnega / slabš. izbrundala je zadnji del arije odpela
SSKJ
izbrusíti in izbrúsiti -im dov. (ī ú) s silo izvreči iz ust: izbrusiti grižljaj iz ust
// pog., slabš. reči, povedati: izbrusiti kletev; vse mu je izbrusil v obraz; izbrusil mu je, kar je mislil
SSKJ
izčebljáti -ám tudi sčebljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: bal sem se, da bo kaj izčebljala / vse, kar sta izčebljala, se mi je zdelo otročje in neumno rekla, povedala
SSKJ
izčeljustáti -ám tudi sčeljustáti -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati: večkrat izčeljusta kako grobo
SSKJ
izčenčáti -ám in sčenčáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: nikoli ne veš, kdo lahko kaj izčenča; gotovo si mu ti izčenčal, kje smo bili
SSKJ
izčesnáti -ám tudi sčesnáti -ám dov. (á ȃ) slabš. nepremišljeno reči, povedati: gotovo je to ona izčesnala; izčesnal je, kar je vedel
SSKJ
izčívkati -am tudi sčívkati -am dov. (ȋ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: izčivkal je, kar je slišal
    izčívkati se tudi sčívkati se reči, povedati vse, do konca: ali si se že izčivkal
SSKJ
izčvekáti -ám tudi sčvekáti -ám dov. (á ȃ) slabš. nepremišljeno reči, povedati: izčvekati skrivnost; on bo gotovo vse izčvekal / nikomur ni tega izčvekala rekla, povedala
SSKJ
izgobezdáti -ám tudi zgobezdáti -ám dov. (á ȃ) pog., slabš. nepremišljeno reči, povedati: vse je izgobezdal sosedom
SSKJ
izgovoríti -ím dov., izgovóril; nam. izgovôrit in izgovorít (ī í) 
  1. 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: jasno, razločno izgovoriti; to ime je težko izgovoriti; izgovoriti skozi nos
    ♦     lingv. izgovoriti samoglasnik
  2. 2. knjiž. reči, povedati: izgovoril je nekaj navadnih fraz; naravnost izgovoriti svojo misel; ekspr. še besede ne izgovori, že jo zmerjaš / dovoli, da izgovorim do konca
    // star. prenehati govoriti: ko je izgovoril, so mu vsi ploskali
  3. 3. zlasti v kmečkem okolju z dogovorom, s pogodbo zagotoviti (si) pravico do česa: oče mu je izgovoril pol posestva; izgovoriti si preužitek, stanovanje / izgovoriti si dopust
  4. 4. opravičiti koga tako, da se navadno ne navede pravi, resnični vzrok: izgovorila je hčer pred gosti; izgovoriti se na dež; pri teti se je izgovoril, da ne utegne priti
    izgovoríti se nav. ekspr.  povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima: prišla je k nam, da se izgovori, olajša; izgovorila sta se o vsem, kar ju je težilo
    izgovorívši zastar.: to izgovorivši, odide iz sobe
    izgovorjèn -êna -o: izgovorjeni delež; izgovorjena misel; s pridihom izgovorjen glas
SSKJ
izgrméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. razvneto, zelo glasno reči, povedati: izgrmeti besede, govor; pošteno se je izgrmel
    izgrméti se brezoseb.  prenehati grmeti: proti večeru se je izgrmelo
SSKJ
izhlípati -am tudi -ljem dov. (ī) ekspr. hlipaje reči, povedati: izhlipal je, da je vzel denar
SSKJ
izhrôpsti -hrôpem dov., izhrópel in izhrôpel izhrôpla (ó) ekspr.  
  1. 1. hropeč reči, povedati: izhropel je nekaj nerazločnih besed
  2. 2. s hropenjem izčrpati: na dirki je izhropel pljuča
    // umreti: mnogo ljudi je izhroplo pred njegovimi očmi
SSKJ
izihtéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. ihte reči, povedati: otrok je izihtel svoje opravičilo
    izihtéti se prenehati ihteti: ko se je izihtela, je spregovorila
SSKJ
izjecljáti -ám tudi zjecljáti -ám dov. (á ȃ) jecljaje reči, povedati: izjecljal je nekaj besed; počasi, s težavo izjecljati
SSKJ
izječáti -ím dov., izjéči in izjêči; izjéčal in izjêčal (á í) knjiž. ječe reči, povedati: izječal je nekaj besed / izječati svoje gorje
Število zadetkov: 448