Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
belíca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek
1. belkasta žival: kokoš belica
2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
♦ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
Celotno geslo Kostelski
belica ► bėˈliːca -e ž
Pleteršnik
bẹ̑łka, f. 1) ein weißes weibl. Thier, Mur.; eine weiße Kuh (Cig., Jan., Mik.), Ziege, Erj. [Torb.], Henne (Mur.); — 2) das Schneehuhn, Cig., Gor.-M.; — 3) neka riba: die Laube (alburnus lucidus), Erj. (Rok.); — 4) die Laus, M.; — 5) neko jabolko, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — neka hruška, Biljana (Goriš.)-Erj. (Torb.); — 6) weißes Brod, Ben.; — 7) der Lutter, Gor.
Celotno geslo eSSKJ
belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga]
    1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
    2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso
STALNE ZVEZE: beluga kit
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel
SSKJ²
belúga -e ž (ú)
zool. zelo velika riba, ki živi zlasti v Črnem in Kaspijskem morju, Huso huso: kaviar iz iker beluge
Pravopis
belúga -e ž (ú) |riba|
SSKJ²
bíč1 in bìč bíča m (ī í; ȉ í)
palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
● ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje, sila1, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ glasb. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
Celotno geslo Pohlin
bizina [bīzina] samostalnik ženskega spola

riba beluga, LATINSKO: Huso huso

Celotno geslo Pohlin
blates [blátesnepopoln podatek] (blatez) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blateš

Celotno geslo Pohlin
blateš [blátešnepopoln podatek] (blatež) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blates

Pleteršnik
blȃtnica, f. 1) das Sumpfwasser, Cig. (T.); — 2) (squalius Agassizii), neka riba iz Nevljice, pri Kamniku-Erj. (Torb.).
Vorenc
blato s, F19, coenum, blatu [str. 35a ]; coenum, blatu [str. 46a ]; illimis, et le, pres gline, pres blata; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; implicitus luto, poln blata, v'blati, ali v'ṡagrèṡi povalan, obtizhen; interlinire, s'blatam pomaṡati, ogarditi, pozmakati, omadeṡhiti, reṡmaṡati; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; lutamentum, -ti, s'blatom ṡydanîe, ali fraihanîe; lutarius, -a, -um, kar v'blati ṡhivy, ali prebiva; lutensis, -se, ut lutensis piscis, po blatu diſhezha riba; luteus, -a, -um, is blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt; luto inficere, oſtrofotati, s'blatom ozmokati; lutum, -ti, blatu; oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti; oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; squalere, polhin blata biti; volutatus in luto, v'blati povailan
SSKJ²
blískoma prisl. (ȋ)
zelo hitro: bliskoma izginiti, odskočiti, se zasukati, zgrabiti; bliskoma plane na žrtev; riba šviga bliskoma sem in tja / bliskoma se domisliti
SSKJ²
blístavec -vca m (í)
zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi: blistavec je bil priljubljena vaba za lov postrvi
Pravopis
blístavec -vca m z -em živ. (í) |riba|
Pleteršnik
bodcíka, f. neka riba: der Stör, C.
SSKJ²
bodéljka -e ž (ẹ̑)
zool. morska riba s strupenimi bodicami; bodika
Celotno geslo eSSKJ
bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka]
    1. koničast izrastek pri živalih ali rastlinah
    2. iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena
    3. zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika
STALNE ZVEZE: navadna bodika
ETIMOLOGIJA: ↑bosti
SSKJ²
bodíka -e ž (í)
bodica: ostre bodike
♦ bot. zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; zool. morska riba s strupenimi bodicami, Scorpaena
Pravopis
bodíka2 -e ž (í) žival. |riba|
Število zadetkov: 877