Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
odpihati dov., F3, deflare, odpihati; pappus, -pi, tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati; reflare, odpihovati, odpihati
Pleteršnik
pelȋnčək, -čka, m. eine asiatische Wermutart (artemisia contra), (seme daje prah za gliste), Tuš. (B.).
Pleteršnik
pelínov, adj. Wermut-: pelinov grm, pelinovo seme.
Vorenc
perlin m, F9, bacchatus, -a, -um, s'perlini, ali s'lepim ẛernîam poziran, nataknîen, zhednu napravlen; elenchus, -chi, ena ſorta perlinou, podovgovatih kakòr ena hruſhka; leonice, -ces, ṡeliṡzhe na gorrah raſte, ima ſéme kakòr beili perlini; margarita, vel margaritum, en perln, ṡhlahtni kamen biser; margaritarius, -rÿ, kateri perline, ali ṡhlahtne kamene predaja; margaritifer, kateri perline noſſi; stalagmium, uſheṡ perlini; unio, -onis, tudi en perlin, ali ṡhlahtni kamen; unio exaluminatus, en leip ſvitál perlin, kateri je zhiſt, inu nei temmán
Pleteršnik
podoráti, -órjem, vb. pf. durch Pflügen in die Erde bringen, unterpflügen; p. strnišče; p. rastlino, Cig.; zu-, einackern: seme, gnoj p.; pozebli ječmen podorati, da se kaj druzega poseje; čas vse podorje, Npreg.-Jan. (Slovn.).
Svetokriški
poteptan -a prid. poteptan: njegou plut imà podert biti, de bo poteptan im. ed. m ǀ je potrebnu de tudi semla je radovita, inu dobra, sakaj zhe je puſta, terda, poteptana im. ed. ž, inu kamenita neperneſe dobriga ſadu ǀ Sabſtoin Pridigarij ſejete ſeme boſhje beſsede. dokler pade raven pota inu je poteptanu im. ed. s, ter Ptize tajſto posobleio ǀ de bi nikitere drofftinize dol padle, inu poteptane im. mn. ž bile ǀ de bi drofftinize prozh nepadle, inu taiſte nepoteptane +im. mn. ž bile
Svetokriški
poteptati -am dov. poteptati: shival jeh poteptà 3. ed. ǀ taku de poteptaio 3. mn. tu boſhje ſeme ǀ kojny ſo jo bily poteptali del. mn. m ǀ Judouski sholnery, inu brizhi po njemu s' nogami hodili inu ga poteptali del. mn. m
Svetokriški
pozobati -bljem dov. pozobati: gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht neprishal en grosdik utergat, ali eno jagodo poſobat nedol. (V, 130) ǀ Sabſtoin Pridigarij ſejete ſeme boſhje beſsede. dokler pade raven pota inu je poteptanu, ter Ptize tajſto posobleio 3. mn. (II, 239) ǀ kateru te ptize vashiga greshniga djainia posobleio 3. mn. (II, 239)
Pleteršnik
práprotən, -tna, adj. Farnkraut-: praprotno seme.
Pleteršnik
práprotov, adj. Farnkraut-; praprotovo seme.
Pleteršnik
presę́žən, -žna, adj. 1) transcendent, Cig., Jan.; — 2) = obsežen, umfassend, Jan.; — ausgiebig: repno seme je presežno, Polj.
Pleteršnik
prę́šati, -am, vb. impf. pressen, keltern; p. laneno seme, grozdje.
Pleteršnik
prę́zati 1., -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras-Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — (fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.-Mik., Št.-C., Polj., Lašče-Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.
Svetokriški
pridigar -ja m pridigar: skorai ſledni Pridigar im. ed. je v'taki vishi od ludij polonan ǀ Ob zhaſſu tiga velikiga Pridigaria rod. ed. Boshjga Jeremia Preroka ǀ bo tudi Pridigariu daj. ed. uſta odperla ǀ n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku, inu Pridigaru daj. ed. hodit ǀ ſe toshio zhes Pridigaria tož. ed. ǀ Je bil smalal eniga Pridigarja tož. ed. ǀ Pridigary im. mn. y pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ Sabſtoin Pridigarij im. mn. ſejete ſeme boſhje beſsede ǀ beſſede teh Mashnikou, inu Pridigariou rod. mn. sò poshlushali ǀ Mojſter teh Pridigarjou rod. mn. ǀ vuk teh Pridigariuo rod. mn. nej ſim gori vſel ǀ exempel teh svetnikou, vuk teh Pridigeriu rod. mn. ǀ Kaj nuza Pridigariom daj. mn. tulikajn shraiat ǀ ſapovei ſvojm Pridigarjom daj. mn. de imajo opominat te verne dushe ǀ sapovei Pridigaryom daj. mn. pridigvat ǀ G. Bug bò poshilal te Pridigarie tož. mn. ǀ s'kusi moje Pridigarje tož. mn. vaſs ſim ſfaril ← srvnem. predigære ‛pridigar’; → pridiga
Pleteršnik
prirȃstək, -stka, m. 1) die Anwachsung (an etwas), das Angewachsene, der Anwuchs, Cig.; bradavičasti prirastki na krompirju, BlKr.-Let.; — der Beihalm, Cig.; — der Knochenfortsatz, Cig. (T.); — das Trumm (ein Nebengang im Bergbau), Cig., Jan.; — das Augment (gramm.), Jan.; — der Zins, die Interessen, C., Z.; — 2) der Zuwachs, das Erträgnis, die Fechsung, Mur., Cig., Jan., C.; dati seme na pol prirastka, Z.; — tudi pl. prirastki, C.
Svetokriški
pšeničen -čna prid. pšeničen: mii ſmò tu pravu pshenizhnu im. ed. s ſeme (II, 202) ǀ G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu tož. ed. s ſejal (II, 200)
Vorenc
rad prid., F67, adagia sunt: ker mazhka rody, radú miſhi lovy; allubescere, rad ſturiti; ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; cupere, ṡheléti, rad iméti; dignari audire, rad poſluſhati; fluxus, -a, -um, kar radú tezhe; juniperetum, -ti, kir brinîe radú raſte, brinîovje; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kregá; labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo; libenter, rad, volnú; pugnax, -cis, kateri ſe rad bojuje; salicetum, -ti, verbovje, kir verbe rade raſtejo; volones, vel voluntarÿ, kateri ſami radi na voiṡko gredó
  1. rajši , F11, magis, vezh, raiſhi; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; malle, raiſhi jmeti; malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hosheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; potius, mari, raiſhi; praeoptare, poprei ṡheleiti, ali pegerovati: eno reizh raiſhi iméti, kakòr tó drugo
Prekmurski
rásti rastém nedov. rasti: Nöni, rasztém -eti AIN 1876, 44; Gde naj lepsa paſſa raſzté BKM 1789, 163; zrnye .. Zemlé raſzté KM 1790, 30; liliomi polſzki kakda raſztéjo KŠ 1771, 20; Nehájte, naj vküp raſzté obouje do 'zétve KŠ 1771, 44; Dejve utroba je ráſzla BKM 1789, 20; To dejte je pa raſzlo KŠ 1771, 171; pren. Nyemi je potrejbno ráſzti KŠ 1771, 273; Vcsini me ráſzti vu vöri KM 1783, 302; jaſz vu lübéznoſzti raſztem SM 1747, 49; nego i vu vſzem dobrom deli raſztés KŠ 1754, 12b; nai tak raszté tvoi ország ABC 1725, A7a; Sztaroſzt neſztanoma raſzté KŠ 1754, 274; kaj tak viſziko raſzté vöra vaſa KŠ 1771, 626; krivicsno blágo neraszté KOJ 1845, 122; Szrdcz nasi zahválnoszt, Daj, da nyega czvet raszté KAJ 1848, 6; ráſzmo vnyem vſzegavejcs KŠ 1771, 581; Ráſzla bo znami lübézen SŠ 1796, 161; dobra dela naj vnyih vſzáki dén na vékse raſztémo KŠ 1754, 128; rejcsi Bo'ze, mlejko naj vnyem raſztéte KŠ 1771, 705; moli za nyé, naj vtom raſztéjo KŠ 1771, 603; od mladoſzti je vu ſzvétom piſzmi i vpobo'znom 'zitki ráſzao KŠ 1771, 631; I rejcs Bo'za je ráſzla KŠ 1771, 357
rastéči -a -e rastoč: I drügo [seme] .. i dalou je ſzáda gori zidoucse i raztécse KŠ 1771, 112; Naj hodite ſzád prináſajoucsi i raſztécsi vu ſzpoznanyi Bo'zem KŠ 1771, 603
Vorenc
rastina ž, folliculi seminum, koṡize, ali lupinize ſléharne raſtine, ali seliṡhzha, v'katerih tú ſéme raſte, ali leṡhy
Pleteršnik
raztrǫ́šati, -am, vb. impf. ad raztrositi; zerstreuen: vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev, Ravn.-Valj. (Rad).
Število zadetkov: 96