posladkáti -ám dov. posladkánje; drugo gl. sladkati (á ȃ) kaj ~ palačinke
posladkáti se -ám se (á ȃ) poud. z/s čim ~ ~ s sladoledom |pojesti sladoled|
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
poslástica tudi poslastíca -e ž (ȃ; í)
1. zelo okusna, izbrana jed: v košaricah so bile same poslastice / pripravila jim je sladoled in druge poslastice
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi kar kdo zelo rad jé: vedela je, kaj je njegova poslastica / za poslastico si je kupil ananas / otava je pozimi poslastica živini, za živino
// kar je zelo prijetno, ugodno: ta opera je bila poslastica v sezoni / njegovi govori so prava poslastica za časnikarje
1. zelo okusna, izbrana jed: v košaricah so bile same poslastice / pripravila jim je sladoled in druge poslastice
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi kar kdo zelo rad jé: vedela je, kaj je njegova poslastica / za poslastico si je kupil ananas / otava je pozimi poslastica živini, za živino
// kar je zelo prijetno, ugodno: ta opera je bila poslastica v sezoni / njegovi govori so prava poslastica za časnikarje
SSKJ²
saharínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na saharin: saharinski sladoled / saharinski okus
● knjiž. saharinski nasmeh osladen
nanašajoč se na saharin: saharinski sladoled / saharinski okus
● knjiž. saharinski nasmeh osladen
Celotno geslo
Etimološki
sládek -dka prid.
SSKJ²
sladoléd -a m (ẹ̑)
zmrznjena slaščica iz mleka, jajc, sadja in dodatkov: lizati sladoled; postreči s sladoledom / čokoladni, jagodni sladoled; mlečni, sadni sladoled
zmrznjena slaščica iz mleka, jajc, sadja in dodatkov: lizati sladoled; postreči s sladoledom / čokoladni, jagodni sladoled; mlečni, sadni sladoled
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
sladolẹ̑d -a m
Pleteršnik
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
sladolédar -ja m (ẹ̑)
1. izdelovalec ali prodajalec sladoleda: sladoledar z vozičkom; slaščičarji in sladoledarji
2. ekspr. kdor ima rad sladoled: ta otrok je velik sladoledar
1. izdelovalec ali prodajalec sladoleda: sladoledar z vozičkom; slaščičarji in sladoledarji
2. ekspr. kdor ima rad sladoled: ta otrok je velik sladoledar
Celotno geslo
Etimološki
sladolẹ̑dar – glej sladolẹ̑d
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
sladolẹ̑den – glej sladolẹ̑d
SSKJ²
smétanov -a -o prid. (ẹ́)
narejen s smetano: smetanovi piškoti; smetanov sladoled; zajec v smetanovi omaki
● knjiž. čipke smetanove barve rumeno bele
♦ gastr. smetanova juha
narejen s smetano: smetanovi piškoti; smetanov sladoled; zajec v smetanovi omaki
● knjiž. čipke smetanove barve rumeno bele
♦ gastr. smetanova juha
Pravopis
SSKJ²
sméti smém nedov. (ẹ́ ẹ̑) z nedoločnikom
1. izraža dovoljenje, soglasje: smem iti na izlet; smel je obiskati otroka v bolnišnici; smel si je ogledati njihovo novo hišo; elipt. zdravnik mu je obljubil, da bo smel čez nekaj dni domov
// v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: smem kupiti sladoled; (ali) te smem spremiti / v vljudnostnem vprašanju: s čim vam smem postreči; ali vas smem prositi za časopis
// izraža utemeljenost, upravičenost: mislim, da smemo biti ponosni na naš uspeh
2. v zvezi s če izraža prošnjo za dopustitev, dovolitev: s tem se ne strinjam, če smem pripomniti; imel je, če smem tako reči, precej nenavadne želje; kaj pa si slišal, če smem vprašati
3. z nikalnico izraža prepoved: ni se smel igrati s sosedovimi otroki; poškodovane roke ne smete premikati / človek ne sme obsojati drugih
// izraža nedovoljenost, neprimernost česa zaradi neprijetnih posledic: obleka ne sme biti preozka; otroka ne smete pustiti samega
4. izraža podkrepitev trditve: sme se reči, da je izpolnil prav vse, kar so mu naročili; to so ljudje, ki jim smemo verjeti
● ali smem že čestitati ali se je pričakovano že zgodilo; ekspr. na to še zdaj ne smem niti pomisliti še zdaj sem prizadet zaradi tega; ekspr. nikdar več mi ne smeš pred oči nočem te več videti
1. izraža dovoljenje, soglasje: smem iti na izlet; smel je obiskati otroka v bolnišnici; smel si je ogledati njihovo novo hišo; elipt. zdravnik mu je obljubil, da bo smel čez nekaj dni domov
// v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: smem kupiti sladoled; (ali) te smem spremiti / v vljudnostnem vprašanju: s čim vam smem postreči; ali vas smem prositi za časopis
// izraža utemeljenost, upravičenost: mislim, da smemo biti ponosni na naš uspeh
2. v zvezi s če izraža prošnjo za dopustitev, dovolitev: s tem se ne strinjam, če smem pripomniti; imel je, če smem tako reči, precej nenavadne želje; kaj pa si slišal, če smem vprašati
3. z nikalnico izraža prepoved: ni se smel igrati s sosedovimi otroki; poškodovane roke ne smete premikati / človek ne sme obsojati drugih
// izraža nedovoljenost, neprimernost česa zaradi neprijetnih posledic: obleka ne sme biti preozka; otroka ne smete pustiti samega
4. izraža podkrepitev trditve: sme se reči, da je izpolnil prav vse, kar so mu naročili; to so ljudje, ki jim smemo verjeti
● ali smem že čestitati ali se je pričakovano že zgodilo; ekspr. na to še zdaj ne smem niti pomisliti še zdaj sem prizadet zaradi tega; ekspr. nikdar več mi ne smeš pred oči nočem te več videti
Jezikovna
Stavčni členi in števniki
Zanima me, kakšno vlogo predstavljajo števniki v stavku. Nekaj primerov:
- Pojedel je kar sedem palačink.
- Dan spomina na mrtve je 1. novembra.
- V fitnes gre trikrat tedensko.
- Dobil je dvojno državljanstvo.
Ali v prvem, drugem in četrtem primeru igrajo vlogo prilastka?
V tretjem primeru pa niti ne vem, kako bi poimenoval ta del stavka.
Celotno geslo
Sprotni
SSKJ²
strjeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da postane kaj trdo, trše: strjevati glino v peči / kri iz rane mu je strjevala lase lepila
delati, da postane kaj trdo, trše: strjevati glino v peči / kri iz rane mu je strjevala lase lepila
- strjeváti se
prehajati iz tekočega stanja v trdno: barva, beton se strjuje; sladoled mešamo, da se enakomerno strjuje; lava se počasi strjuje / kri na rani se strjuje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 74
Dostopnost