Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]
    1. gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode
      1.1. koruzni zdrob za pripravo te jedi
STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...
SSKJ²
polízati tudi polizáti -lížem dov. (í á í)
1. enkrat ali večkrat premakniti jezik po čem: pes je polizal gospodarjevo roko
// ližoč pojesti: polizati sladoled / pes je polizal kri s tal / polizati krožnik, lonec
2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je spet polizal kotel, poleno
● ekspr. ljubezen sta kmalu polizala (začetna) privlačnost, mikavnost ljubezni jima je kmalu minila; ekspr. sonce je polizalo slano posušilo, izsušilo; ekspr. odjuga je že močno polizala sneg stajala
    polízan -a -o:
    polizan krožnik
    ●     ekspr. moški s polizanimi lasmi z gladko nazaj počesanimi lasmi; ekspr. polizan moški moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; ekspr. jezik tega pisca je preveč polizan slovnično, stilno pretirano pravilen, čist; ekspr. polizano vedenje pretirano vljudno
Vorenc
polnoč ž, F10, aquilonaris, pruti polnozhy, od pulnozhy; arcticus circulus, okrogloſt neba, pruti polnozhy; borialis, boreus, od pulnozhy; in aquilone, pruti pulnozhy; nox intempesta, poṡnu bliṡu pulnozhi; ornithiae, od polnozhy vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſo; septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy; septentrionalis, -le, od pulnozhy leſſem; versus aquilonem, vel versus septentrionem, pruti pulnozhi
SSKJ²
popíti -píjem dov. (í)
1. končati pitje: pojesti in popiti
// s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso popili, čeprav so ga plačali; popiti kavo; popij še to, potem pa greva; pren., pesn. glasove je popila tišina jutra
// s pitjem zaužiti sploh: pojdi, bova kaj popila; popiti požirek čaja; pren., ekspr. motor je popil veliko bencina
● preveč si popil, pa ne veš, kaj govoriš zaužil si preveč alkoholne pijače
2. uporabiti, imeti za pijačo: Francozi popijejo več vina kakor mi
3. odstraniti tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: z gobo popiti polito vodo / suha prst je deževnico hitro popila / ekspr. sonce je popilo meglo, slano
    popít -a -o:
    popito vino
Vorenc
pozeb m, ornithiae, od polnozhý vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó
Celotno geslo eSSKJ
prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn]
    2. ki ga prizadene vnetje sluznice
ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti
Svetokriški
rodovit -a prid. rodoviten, ploden: Isaac je proſſil Boga sa ſvoj Sheno Rabeko, de bi rodovita im. ed. ž ratala ǀ obena rosha nej taku radovita im. ed. ž, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj ǀ aku semla je rodouita im. ed. ž, leto rodovitoſt imà od nebeſſ ǀ s' rodovite rod. ed. ž, nerodovito je bil ſturil ǀ taku malu shtimaio taiſto dobro rodovito tož. ed. ž deshelo ǀ nyve trauniki, inu venogradi ſe bodo selenili, inu rodoviti im. mn. m ratali ǀ kakor ty radouiti im. mn. m vinogradi ǀ vashe nyve inu vinograde pred slano, inu tozho obuarval, ter s' ſvojm S. shegnam rodovite tož. mn. ž ſturiti presež.> katera ſizer je bila ta ner rodovitishi im. ed. ž semla
Svetokriški
rosa -e ž rosa: pravio de roſsa im. ed. druſiga nej, ampak ſolse teh ſvejsd ǀ slana, tozha, veiter, blisk, inu huda roſſa im. ed. skorei vſaku leitu vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ Vſe ludij rosa im. ed. tiga madesha je bila smozhila ǀ roſa im. ed. je bila padla, inu ſmozhila ſemlo ǀ is lete nebeske roſſe rod. ed. ſe ſaredj ǀ laſtnuſt te nebeske roſse rod. ed. ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni roſsi daj. ed. ǀ kadar pride verhi vode tiga morja, kir zhaka to roſso tož. ed. is nebeſs ǀ satoraj nam je tulikajn krat shitu skuſi slano, grosdje skuſi hudo roſſo tož. ed. poshgal ǀ vaſs ſim grel s'ogniam moje lubesni, vaſs frishal s'roſso or. ed. moje gnade
Pleteršnik
sȃč, m. der Harn: slano je kakor sač, Blc.-C.; — pasji sač = štrkavec, Blc.-C.; — prim. sc-ati.
Pleteršnik
sə̀č, səča, m. der Harn, Habd.-Mik., Erj. (Som.); slano je kakor seč, Koblja Glava (Kras)-Erj. (Torb.); — prim. sač.
Terminološka
Sladka voda
V skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?
SSKJ²
slán -a -o stil. -ó prid. (ȃ á)
1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus
// ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena / slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačam
● ekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo
2. ki vsebuje sol: slani izviri; slano jezero / slana puščava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja
3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi; precej slane šale; pripovedovali so si slane zgodbice
4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun; slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragi
    sláno stil. slanó prisl.:
    slano plačati blago
    sláni -a -o sam.:
    ekspr. povedal je marsikatero pametno in slano pikro, ostro besedo; razlikovati med sladkim in slanim
Pravopis
slán -a -o tudi slán -a -ó; bolj ~ (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ okus; ~a jed; poud.: ~ dovtip |nespodoben, neprimeren|; ~ račun |zelo visok|; Hotel je zelo ~ |drag|
sláni -a -o (á) ~ krompir
slána -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. povedati marsikatero ~o |pikro, ostro besedo|
sláno -ega s, pojm. (á) razlikovati med sladkim in ~im
slánost -i ž, pojm. (á)
Pleteršnik
slȃn, slána, adj. salzig, gesalzen, Salz-; slana voda, die Salzlake; slano jezero, der Salzsee; — slane cene, hohe Preise; — slana beseda, eine sarkastische Bemerkung, Zv.
Celotno geslo Hipolit
slan pridevnik

PRIMERJAJ: slano

Vorenc
slana ž, F6, gelicidium, ſlana; gramina candent, ṡeliṡzha inu trave ſe beilè od ſlane, je velika ſlana padla; ornithiae, od polnozhý vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó; pruina, -ae, ſlana; pruinosus, -a, -um, ſlani podverṡhen
Svetokriški
slana -e ž slana: Pride tozha pobiie vashe vinograde, pride slana im. ed. pomori vashe shitu ǀ kadar ſlana im. ed. vam shitu pomorij, vij hozhete od shalosti zagat ǀ Vy dobru veiſte, de nej bilu tozhe slane rod. ed. ǀ poshlem slano tož. ed. de sad, inu ajdo vſame ǀ s' tozho, s' slano or. ed., inu s' mraſem vam od vſame shitu, vinu, inu ſad ǀ s' tozho, s' ſlano or. ed.
Pravopis
sláno tudi slanó mer. prisl. (á; ọ̑) poud. ~ plačati |drago|
Celotno geslo Sinonimni
sláno prisl.
GLEJ SINONIM: drago
Celotno geslo Hipolit
slano prislov

PRIMERJAJ: slan

Število zadetkov: 74