Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Urbanizem
narávna znamenítost -e -i ž
Celotno geslo Kostelski
Nežica ► ▪ˈnẹːžėca -e ž
Jezikovna
Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih

Zanima me, ali pišemo opise slik v filmih oziroma videoposnetkih z malo ali veliko začetnico. A obstaja kakšno pravilo? Na primer: bolnišnica Franja, grad Prem v prvi polovici preteklega stoletja itd. Načeloma vidim, da je z malo začetnico, razen če je lastno ime, na primer v dokumentarnih oddajah. Kako pa bi pisali arhivski posnetek kot napoved videoposnetka? A bi to obravnavali kot podnaslov? Glede podnaslovov pa ste že pisali.

Pleteršnik
pȃdəc, -dca, m. 1) der Fall, Meg., Mur., Cig., Jan.; padci z visokega so grozoviti, Kast.; — der sittliche Fall, Dalm., Trub.; Adamov padec, Krelj; — der Verfall: vse gre v padec, alles geht dem Verfall entgegen, Rib.; — 2) = strmec, das Gefälle, Cig., DZ., nk.; — 3) = slap, der Wasserfall, Vod. (Izb. sp.).
Celotno geslo ePravopis
Peričnik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Peričnika samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
slap v dolini Vrat
IZGOVOR: [períčnik], rodilnik [períčnika]
BESEDOTVORJE: Peričnikov
Pravopis
Períčnik -a m, zem. i. (ȋ) |slap v dolini Vrat|
Tolkala
plôski udárec -ega -rca m
Svetokriški
podstopiti se -im se dov. drzniti si: ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit
Celotno geslo Etimološki
prȃh -a in prahȗ m
SSKJ²
prašíti2 -ím nedov. (ī í)
1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku: kaj tako prašiš; brezoseb. ko so stresali premog, se je prašilo daleč okrog / voz je prašil skozi vas
● bežal je, da se je kar prašilo za njim zelo hitro
2. posipati s prahom, praškom: prašila je vneto kožo s pudrom
// agr. nanašati prašivo na rastline: prašiti sadno drevje
3. ekspr. prašeč se usipati: moka je prašila v vrečo / slap praši čez skalo prši
    prašíti se 
    1. oddajati prah: opeka se je pri zlaganju prašila / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah
    2. postajati umazan od prahu: okrasni predmeti na polici se prašijo / ekspr. ta knjiga se že dolgo praši na omari
    ♦     čeb. čebele se prašijo izletavajo, da bi spoznale okolico čebelnjaka
    prašèč -éča -e:
    prašeči se pločniki
Celotno geslo Etimološki
pȓh -a m
SSKJ²
pribobnéti -ím dov. (ẹ́ í)
bobneč hitro priti: po cesti so pribobneli vozovi / v jezero pribobni slap
Pravopis
pribobnéti -ím dov.; drugo gl. bobneti (ẹ́ í) V jezero ~i slap
SSKJ²
pribučáti -ím dov. (á í) nav. ekspr.
1. bučeč nastopiti, pojaviti se: burja, vihar pribuči
2. bučeč priteči: slap pribuči čez skale / tovornjak pribuči na trg bučeč pripelje
SSKJ²
pršáti -ím nedov. (á í)
nar. pršeti: cel dan je pršalo / slap je pršal na vse strani
Pravopis
pršáti -í nedov. pŕši -íte, -èč -éča; pŕšal -ála; pršánje; (pŕšat) (á í) pokr. pršeti: Cel dan je pršalo; os. Slap je pršal na vse strani
Celotno geslo ePravopis
Rinka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rinke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
slap v Logarski dolini
IZGOVOR: [rínka], rodilnik [rínke]
BESEDOTVORJE: rinški
Celotno geslo ePravopis
Savica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Savice samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
slap v jezerski kotlini Bohinjskega jezera
potok v jezerski kotlini Bohinjskega jezera
IZGOVOR: [savíca], rodilnik [savíce]
BESEDOTVORJE: saviški
Pravopis
Savíca -e ž, zem. i. (í) |slap v Bohinju|:
savíški -a -o (ȋ)
SSKJ²
skočník -a m (í)
nar. zahodno večji kamen, skala v strugi potoka ali reke, ki povzroča brzico, manjši slap: potok teče čez številne skočnike
Število zadetkov: 113