Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bôžji -a -e prid. (ó)
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja
Pravopis
bôžji -a -e v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Bôžji, v zvezah božji grob, božja pot tudi bóžji (ó; ó; v zvezah ọ̑)
1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče|
2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga|
3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|
4. rastl. ~e drevce
bôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarkt
po bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti
Pleteršnik
bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
Celotno geslo Pohlin
bravar [bravár] samostalnik moškega spola

ovčji pastir

Celotno geslo Pohlin
brodnik [brodník] samostalnik moškega spola

voznik broda; brodnik

Pravopis
brodníški -a -o (ȋ) ~a služba
Celotno geslo Pohlin
buklovarnik [buklovȃrnik] samostalnik moškega spola

knjigovodja

Celotno geslo Pohlin
caf [cȃf] samostalnik moškega spola

v Novem mestu sodni sluga, birič

PRIMERJAJ: cap

Celotno geslo Pohlin
cap [cȃp] samostalnik moškega spola
  1. razcapanec
  2. sodni sluga, birič

PRIMERJAJ: caf

Smučanje
cénter za obvéščanje -tra -- -- m
Celotno geslo eSSKJ16
cerkveni -a -o (cerkveni, crikveni) pridevnik
1. ki se nanaša na cerkva; SODOBNA USTREZNICA: svetiščni
2. navadno v zvezah s služabnik, služba ki se nanaša na cerkva; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: cerkveni tat
SSKJ²
cesárski -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor; cesarski namestnik
2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik; cesarska blagajna, služba; cesarske postave; cesarsko-kraljevi [c.-kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna
● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj
♦ friz. cesarska brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim, Fritillaria imperialis
    cesársko prisl.:
    cesarsko živeti; sam.:, star. cesarski niso kos Benečanom avstrijska vojska
SSKJ²
céstarski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od cestar: cestarska hišica, služba
Pravopis
céstarski -a -o (ẹ̑) ~a služba
SSKJ²
césten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cesto: cestni ovinek; ves bel je od cestnega prahu; vročina kar puhti od cestnega tlaka / cestna razsvetljava, svetilka / v načrtu je več cestnih podvozov; modernizacija cestnega omrežja / cestni promet; električna cestna železnica; cestna vozila / stavbni in cestni delavci; cestni valjar / cestni obroč cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja; cestna ovira podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje
♦ avt. cestna služba organizirana tehnična pomoč avtomobilistom na turistično pomembnih cestah; ekon. cestni sklad sklad za gradnjo in vzdrževanje cest
SSKJ²
cestnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cestnino: cestninski listek / cestninska služba
Celotno geslo Pohlin
cigar [cīgarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

mornar

Celotno geslo Pohlin
colnar [cọ̑lnar] samostalnik moškega spola

kdor pobira pristojbino za trgovsko blago; mitničar

SSKJ²
část -í ž (ȃ)
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; dostojanstvo, ponos: ima še nekaj časti v sebi; s tem je zapravil svojo čast; ali sem ti rekel kaj čez čast? veliko da na svojo čast; pod častjo mu je, da bi prosil / kot vljudnostna fraza čast mi je sporočiti vam; kot vljudnostna fraza pri seznanjanju: »Moje ime XY.« »Čast mi je!«; s kom imam čast govoriti?
// ugled, veljava, dober glas: braniti čast domovine; krade jim čast in poštenje; omadeževala je čast družine; tega ne dovoljuje moja narodna čast / otroci mu ne delajo časti; izreden uspeh razreda je vsej šoli v čast / razžaljenje, žalitev časti
2. priznanje velike vrednosti ali veljave; spoštovanje, slava: dajati delu čast; izkažite nam to čast, da pridete; piti dobrodošlico na čast gostu; to je storil vam na čast; prirediti večerjo gostu v čast; njeno prijateljstvo si šteje v čast; v čast si štejem, da ste prišli; to je pošten in vse časti vreden človek; ni bil željen časti; hišo je doletela čast visokega obiska / zapeti bogu na čast; zastar. čast bodi bogu, da smo končali hvala bogu / ekspr.: vsa čast jim, pogumno so se borili; čast komur čast!
// nav. mn. dejanje v znamenje spoštovanja: sprejeli so ga z vsemi častmi; pokopali so ga z vojaškimi častmi / izkazali so mu zadnjo čast pri pogrebu
3. služba ali naslov, ki vzbuja poseben ugled in spoštovanje: odrekel se je predsedniški časti; povzpel se je do visokih časti; akademska čast
● ekspr. na mojo čast res je tako; ekspr. laž je pri njih zelo v časteh radi lažejo; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo
♦ rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika
Celotno geslo eSSKJ16
čast1 -i samostalnik ženskega spola
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Število zadetkov: 657