lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Sinonimni
metamorfóza -e ž BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
hidrotermalna metamorfoza
zool. sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo
SINONIMI:
zool. preobrazba
hidrotermalna metamorfozaGLEJ ŠE SINONIM: sprememba
Celotno geslo
eSSKJ
MŔSA MŔSE; in mŕsa samostalnik ženskega spola [mə̀rsa]
- iz medicine stafilokok, odporen proti penicilinskim in cefalosporinskim antibiotikom, zlasti kot povzročitelj bolnišničnih okužb
SSKJ²
nadzírati -am nedov. (ī ȋ)
1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzirati delo, poslovanje; nadzirati izvajanje davčnih predpisov / nadzirati stroje
// z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzirati mejo; cesto nadzirajo z letali
2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzirati otroke / mlajše učence je treba pri pisanju nalog nadzirati
3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: kapital nadzira velik del proizvodnje; nadzirati industrijske investicije
// imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: nasprotnikove čete nadzirajo most, ozemlje
1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzirati delo, poslovanje; nadzirati izvajanje davčnih predpisov / nadzirati stroje
// z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzirati mejo; cesto nadzirajo z letali
2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzirati otroke / mlajše učence je treba pri pisanju nalog nadzirati
3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: kapital nadzira velik del proizvodnje; nadzirati industrijske investicije
// imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: nasprotnikove čete nadzirajo most, ozemlje
- nadzíran -a -o:
dekle je bilo strogo nadzirano
SSKJ²
nadzorováti -újem nedov. (á ȗ)
1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorovati delo, poslovanje; izvajanje sanitarnih in tržnih predpisov so strogo nadzorovali / nadzorovati stroje
// z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzorovati mejo; cesto nadzorujejo z letali
2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzorovati učence, uslužbence; strogo nadzorovati / pri učenju ga je treba še vedno nadzorovati
3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital nadzoruje precejšen del industrije
// imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: nasprotnikove čete še vedno nadzorujejo velik del ozemlja
1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorovati delo, poslovanje; izvajanje sanitarnih in tržnih predpisov so strogo nadzorovali / nadzorovati stroje
// z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzorovati mejo; cesto nadzorujejo z letali
2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzorovati učence, uslužbence; strogo nadzorovati / pri učenju ga je treba še vedno nadzorovati
3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital nadzoruje precejšen del industrije
// imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: nasprotnikove čete še vedno nadzorujejo velik del ozemlja
- nadzorován -a -o:
učenci so v domu strogo nadzorovani; nadzorovano ozemlje
Celotno geslo
Sinonimni
nadzorováti -újem nedov.
1.
kaj z sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa
SINONIMI:
opravljati nadzor česa, opravljati nadzorstvo česa, kontrolirati, nadzirati, neknj. pog. držati pod kontrolo
2.
koga prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga
SINONIMI:
ekspr. gledati na prste komu, ekspr. gledati pod prste komu, pog. imeti nadzor nad kom, pog. imeti nadzorstvo nad kom, ekspr. imeti na očeh koga
Pravopis
nèzavéstno nač. prisl. (ȅẹ́/ẹ̑) neobč. nezavedno: ~ se naučiti česa; ~ spremljati z očmi ljubljeno osebo
Pleteršnik
òn 1., óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren (bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.-Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.-Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.-Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.-Mik.; (gen.: da je sestre! Met.-Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
Pravopis
opazovánec -nca m z -em člov. (á) spremljati ~a; bolnik ~
opazovánka -e ž, člov. (á)
opazovánčev -a -o (á)
opazovánka -e ž, člov. (á)
opazovánčev -a -o (á)
SSKJ²
operácija -e ž (á)
1. zdravniško dejanje z namenom odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: operacija traja že pet ur; operacija je uspela; narediti, opraviti operacijo; pacient je operacijo dobro prestal; asistirati pri operaciji; težka operacija; operacija dvanajsternika, slepiča / lepotna operacija; plastična operacija z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa; robotska operacija izvedena s pomočjo robotizirane aparature z lučjo, kamero, kirurškimi orodji, s katerimi je mogoče operirati prek daljinskega upravljanja / pog. si že šel na operacijo si se že dal operirati
2. voj., navadno s prilastkom delovanje večjega števila oboroženih sil z namenom zavzeti večje ozemlje ali uničiti večje število nasprotnikovih sil: operacija poteka ob meji; izvesti, spremljati, voditi operacijo; ustaviti vojaške operacije / očiščevalna, padalska operacija
3. navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih del v okviru celote: združiti več delovnih operacij; novi tip pralnega stroja ima štirinajst operacij; poznati zaporedje operacij pri stroju
4. nav. mn., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža opravljanje, izvajanje dejavnosti, kot jo določa prilastek: finančne, kreditne, trgovinske operacije; takih miselnih operacij ni več zmožen / publ. prišlo je do zastoja pristaniških operacij del v zvezi z razkladanjem, nakladanjem
♦ filoz. logična operacija postopek pri proučevanju, ki upošteva zakon logike; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji; med. aseptična operacija; premostitvena operacija pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; indikacija za operacijo
1. zdravniško dejanje z namenom odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: operacija traja že pet ur; operacija je uspela; narediti, opraviti operacijo; pacient je operacijo dobro prestal; asistirati pri operaciji; težka operacija; operacija dvanajsternika, slepiča / lepotna operacija; plastična operacija z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa; robotska operacija izvedena s pomočjo robotizirane aparature z lučjo, kamero, kirurškimi orodji, s katerimi je mogoče operirati prek daljinskega upravljanja / pog. si že šel na operacijo si se že dal operirati
2. voj., navadno s prilastkom delovanje večjega števila oboroženih sil z namenom zavzeti večje ozemlje ali uničiti večje število nasprotnikovih sil: operacija poteka ob meji; izvesti, spremljati, voditi operacijo; ustaviti vojaške operacije / očiščevalna, padalska operacija
3. navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih del v okviru celote: združiti več delovnih operacij; novi tip pralnega stroja ima štirinajst operacij; poznati zaporedje operacij pri stroju
4. nav. mn., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža opravljanje, izvajanje dejavnosti, kot jo določa prilastek: finančne, kreditne, trgovinske operacije; takih miselnih operacij ni več zmožen / publ. prišlo je do zastoja pristaniških operacij del v zvezi z razkladanjem, nakladanjem
♦ filoz. logična operacija postopek pri proučevanju, ki upošteva zakon logike; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji; med. aseptična operacija; premostitvena operacija pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; indikacija za operacijo
Celotno geslo
Vezljivostni G
ostáti v ostánem v dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj nadaljevati, spremljati določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Popolnoma je ostal v glasbi.
Popolnoma je ostal v glasbi.
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
péti2 pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó)
1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno
// preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu
2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor
// ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka
3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna
// star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem
4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto
5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni
6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel
// z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli
● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo
♦ glasb. dvoglasno, enoglasno peti; lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja
1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno
// preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu
2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor
// ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka
3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna
// star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem
4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto
5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni
6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel
// z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli
● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo
♦ glasb. dvoglasno, enoglasno peti; lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja
- pojóč -a -e:
njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal
- pét -a -o:
pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi
♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo
Pravopis
péti pôjem nedov. pój -te tudi pôj -te, -óč; pél -a, pét, pét -a; pétje; (pèt/pét) (ẹ́ ó) komu kaj ~ otroku uspavanko; neknj. ljud. ~ čez |z višjim glasom spremljati melodijo|; prakt.sp. ~ naprej |peti vodilno melodijo|; poud. V gozdu je pela sekira |so sekali|; poud. peti o čem veliko ~ ~ ljubezni |pesniti|
Celotno geslo
Vezljivostni G
pískati na -am na nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati na kaj
Ves večer je piskal na frulo /samo po spominu/.
Ves večer je piskal na frulo /samo po spominu/.
Celotno geslo
Sinonimni
poslúšati -am nedov.
1.
kaj s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa
SINONIMI:
ekspr. prisluhniti, knj.izroč. prisluškovati, knj.izroč. slediti, star. slušati, knj.izroč. spremljati
2.
pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke
SINONIMI:
3.
kaj ekspr. upoštevati vsebino, ki jo kdo izrazi z besedami
SINONIMI:
4.
SSKJ²
pospremíti in posprémiti -im, tudi posprémiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ̄)
krajši čas spremljati: vsak večer jo je malo pospremil
// spremiti: pospremil je goste do vrat, iz hiše; molče so jih pospremili na postajo
● ekspr. pospremila ga je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledala za njim; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom
krajši čas spremljati: vsak večer jo je malo pospremil
// spremiti: pospremil je goste do vrat, iz hiše; molče so jih pospremili na postajo
● ekspr. pospremila ga je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledala za njim; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom
SSKJ²
posprémljati -am nedov. (ẹ́)
krajši čas spremljati: vsak večer jo malo pospremlja
// knjiž. spremljati: pospremljali so ga na postajo
● knjiž. vsako nerodnost je pospremljal z opravičevanjem za vsako nerodnost se je opravičeval; ekspr. z očmi je pospremljala vlak gledala je za njim
krajši čas spremljati: vsak večer jo malo pospremlja
// knjiž. spremljati: pospremljali so ga na postajo
● knjiž. vsako nerodnost je pospremljal z opravičevanjem za vsako nerodnost se je opravičeval; ekspr. z očmi je pospremljala vlak gledala je za njim
SSKJ²
postròj -ôja m (ȍ ó)
1. teh. več strojev in naprav skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: spremljati delovni proces v postroju
2. voj. razporeditev manjših taktičnih enot, prilagojenih za določene naloge: pohodni, strelski postroj
1. teh. več strojev in naprav skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: spremljati delovni proces v postroju
2. voj. razporeditev manjših taktičnih enot, prilagojenih za določene naloge: pohodni, strelski postroj
Celotno geslo
Frazemi
pót Frazemi s sestavino pót:
bíti na dôbri póti, bíti na najbóljši póti, iskáti pót iz slépe úlice, íti rákovo pót, končáti svôjo življênjsko pót, nájti pót iz slépe úlice, ostáti na pól potí, otròk je na póti, posprémiti kóga na zádnjo pót, pót iz slépe úlice, pót se vléče kot kúrja čréva, skúpna življênjska pót, správiti kóga na právo pót, správljati kóga na právo pót, spremljati kóga na zádnjo pót, tŕnova pót, ubráti pót pod nóge, vzéti pót pod nóge, zvonôvi gredó na bôžjo pót, življênjska pót
bíti na dôbri póti, bíti na najbóljši póti, iskáti pót iz slépe úlice, íti rákovo pót, končáti svôjo življênjsko pót, nájti pót iz slépe úlice, ostáti na pól potí, otròk je na póti, posprémiti kóga na zádnjo pót, pót iz slépe úlice, pót se vléče kot kúrja čréva, skúpna življênjska pót, správiti kóga na právo pót, správljati kóga na právo pót, spremljati kóga na zádnjo pót, tŕnova pót, ubráti pót pod nóge, vzéti pót pod nóge, zvonôvi gredó na bôžjo pót, življênjska pót
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 128
Dostopnost