Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
mórati -am nedov. (ọ̑) 
  1. 1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje
    1. a) zaradi določenih okoliščin: na starost je moral beračiti; morali so delati, če so hoteli živeti; krivec se mora zagovarjati pred sodiščem / delavec mora dobiti izdatno hrano
    2. b) zaradi lastne potrebe, dolžnosti: tega človeka moram še danes najti; moram jih videti / skrbeti mora za tri otroke / nav., ekspr.: moram priznati, da ste zelo pridni; ta časopis redno berem in moram reči, da mi je všeč
    3. c) ker kdo tako zahteva: ob štirih moraš biti tukaj; danes moram odpotovati / silil jo je, da mora redno obiskovati razstave / oče se razjezi in reče: Moraš
      // elipt., s prislovnim določilom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: moral je (iti) od doma; v Zidanem mostu mora z vlaka; moral je v bolnico / čimprej moraš stran / ta resnica mora na dan
  2. 2. z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost, da osebek
    1. a) ima določeno lastnost, značilnost: zavora mora biti dobra; blago bi moralo biti drugačno; človek mora biti pošten / ti možje bi morali biti naš ponos
    2. b) je v določenem stanju: za tako dejanje nas mora biti več; moral bi biti srečen po tolikem času / moramo si biti na jasnem, kaj hočemo
    3. c) ima določeno obveznost: morate paziti na svoje zdravje; v podjetjih morajo imeti za to posebno službo / za to delo moram imeti poseben les potrebujem
  3. 3. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek
    1. a) ima določeno lastnost: ta človek mora biti zelo dober; to mora biti velik lump, tepec; morata si biti velika prijatelja / ta s predpasnikom mora biti kuharica / to mora biti pomota
    2. b) je v določenem stanju: profesor mora biti bolan; pijan mora biti, ker se tako smeje; kako srečen mora biti ta človek / rano ima, pasti je moral verjetno je padel
      // mora imeti okoli petdeset let
      // s prislovnim določilom izraža verjetnost, da je osebek na mestu, kot ga nakazuje določilo: žena mora biti na njivi; keltske utrdbe so morale stati na tem hribu; tu so nekoč morala stati mestna vrata
  4. 4. ekspr., z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve: povsod mora biti zadnji; pa ravno sedaj si moral priti / komu se mora plačati članarina
  5. 5. star. siliti, prisiljevati: birič ga je moral na tlako / mraz jih je moral, da so hitro delali
    ●     ekspr. zato bi ga morali zato bi moral biti tepen, kaznovan; ekspr. moraš h knjigi moraš se začeti učiti, začeti študirati; ekspr. naj se zgodi, kar se mora izraža vdanost, sprijaznjenje s čim; ekspr. še to ga je moralo doleteti poleg drugih težav je doživel še to; ekspr. njegova mora veljati ne dovoli, da bi obveljalo drugo mnenje; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora narediti; hočeš, nočeš, moraš izraža podkrepitev nujnosti
SSKJ
načéti -čnèm dov., načél; nam. načét in načèt (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. odvzeti del od celote: načeti hlebec sira, jabolko / načeti prihranke
  2. 2. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: dleto je načela rja; voda in mraz sta načela zid; pren., ekspr. starost ga je že načela
  3. 3. z oslabljenim pomenom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: načel je pogovor s sopotnikom; načeti vprašanje razorožitve
    načét -a -o: načet hlebec; nadaljevati načeti pogovor; moralno načet človek; od gnilobe načeti zobje
SSKJ
nad predl.  
  1. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád- (ȃ)
    1. 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: nad naše kraje doteka hladen zrak; balon se je dvignil nad oblake; skloniti se nad otroka / obesek za nad vrata / zavihati rokave do nad komolca; pren. hotel se je vzdigniti nad druge; nesreča pride nadme
    2. 2. za izražanje premikanja, usmerjenosti s sovražnim namenom: iti z gorjačo nad koga; iti nad petelina; planiti nad sovražnika; elipt. ne upa se nadenj
    3. 3. za izražanje presežene mere: plačati je moral nad tri tisoč dinarjev; tehta nad sto kilogramov; gore, visoke nad dva tisoč metrov / star nad trideset let; čakati nad dve uri
      // ekspr. za izražanje visoke stopnje: ni ga hinavca nad njega
  2. II. z orodnikom
    1. 1. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: letalo kroži nad mestom; sklanjati se nad načrti; nad Slovenijo je visok zračni pritisk
      // za izražanje višjega položaja v bližini česa: obrvni lok nad očmi; noga nad kolenom / voda nad jezom; tik nad studencem / Šentvid nad Ljubljano; pren. stati visoko nad strankarskimi prepiri
      // za izražanje nadrejenosti: gospodovati, vladati nad kom; imeti predstojnike nad seboj; poveljstvo nad četo / zmaga nad fašizmom; pren. grad gospoduje nad dolino
    2. 2. za izražanje presežene mere: proizvodnja je nad republiškim povprečjem; prodaja se nad resnično vrednostjo
      // ekspr. za izražanje visoke stopnje: skopuh nad skopuhi
    3. 3. za izražanje področja (duševne) dejavnosti: zmotiti se nad prijateljem; maščevati se nad sovražnikom; zamisliti se nad vsebino romana; pregled nad položajem / rohneti, vpiti nad kom
    4. 4. za izražanje vzroka za čustveno stanje: jokati, vzdihovati nad kom; uživati nad nesrečo bližnjega; zgražati se nad nedostojnim početjem; veselje nad dogodkom; razočaranje nad kom
      ●       ekspr. pameten nad svoja leta bolj, kakor bi se pričakovalo glede na njegovo starost; pog. zmerom je nad menoj me nadleguje s svojimi predlogi, zahtevami; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. čast domovine mu je nad vse bolj pomembna kot vse drugo; prim. nadvse
SSKJ
nadléga -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje: dela jim nadlego; ne bo jim v nadlego; ekspr. samo za nadlego je pri hiši / pooseb., slabš. že spet je tu ta nadlega
    ●     to delo ji je v nadlego ga ne opravlja rada; starost mu je v nadlego staranje mu povzroča neprijetnosti, težave; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen
  2. 2. star. neprijetnost, težava: orožniki so jim delali hude nadlege / brez nadlege so prišli mimo straž
SSKJ
nadlegováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: nadlegovati gosta, mimoidoče; nadlegovati z vprašanji, željami; pismeno, vsiljivo nadlegovati / vsako žensko nadleguje / star. Turki so neprestano nadlegovali deželo napadali, ropali
    // komarji, muhe nadlegujejo živino / kot vljudnostna fraza oprostite, da vas nadlegujem
    // nav. ekspr. s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: dolgovi ga nadlegujejo; razne bolezni nadlegujejo trto
    ●     ekspr. ta misel ga že dolgo nadleguje vznemirja, muči; ekspr. pri hoji ga nadleguje sapa težko diha; ekspr. starost ga je nadlegovala povzročala neprijetnosti, težave
  2. 2. vztrajno, vsiljivo prositi: snubci nadlegujejo očeta za hčer; nadlegovati sosede za denar; nadlegoval ga je toliko časa, da mu je ustregel
    // redko vztrajno, vsiljivo spraševati: novinarji so ga nadlegovali o dogodku; kar naprej ga nadleguje, kje je bil snoči
SSKJ
nadživéti -ím dov., nadžível (ẹ́ í) knjiž. doseči večjo starost kot kdo drug: nadživeti svoje vrstnike
● knjiž. knjiga bo nadživela svoj čas bo ostala zanimiva, aktualna
SSKJ
navzkrížen -žna -o prid. (ī) 
  1. 1. položen v obliki križa: navzkrižna trama / navzkrižne naramnice / narediti navzkrižni črti / navzkrižno navijanje preje
  2. 2. ki poteka v različnih, križajočih se smereh: izogniti se navzkrižnim prevozom enakega blaga; navzkrižna ventilacija / navzkrižna kontrola; navzkrižno zasliševanje / navzkrižno pošiljanje darov je bilo pri njih v navadi medsebojno
    // voj., v zvezi navzkrižni ogenj obstreljevanje istega cilja z več strani, zlasti iz zasede: začel se je navzkrižni ogenj / biti ubit v navzkrižnem ognju / priti v navzkrižni ogenj; pren., ekspr. pisatelj je bil vse življenje v navzkrižnem ognju kritike
  3. 3. nasprotujoč si, neskladen: navzkrižni interesi, ukazi; navzkrižno mnenje; navzkrižna vprašanja
    // star. različen, neenak: v letih sta si precej navzkrižna; navzkrižna starost
    ♦     bot. navzkrižni listi navzkriž stoječi pari listov
    navzkrížno prisl.: navzkrižno delovati, spraševati; navzkrižno postaviti
SSKJ
neméti -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í) 
  1. 1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja
    // knjiž., redko molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici
  2. 2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru
SSKJ
nóna2 -e ž (ọ̑) nar. primorsko stara mati, babica: nona je dočakala visoko starost
SSKJ
nôvec -vca m (ó) 
  1. 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatnik
    ♦     num. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu; barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca; enostranski novec ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; jedro novca žlahtna kovina v novcu
  2. 2. nav. mn., zastar. denar sploh: imeti, posoditi novce / kupčija mu je vrgla lepe novce
SSKJ
númera in númara -e ž (ú) star. številka: te numere ne držijo / hišna numera / elipt. bolnik, rudar z numere tri
● na starost je hodil po numerah nekdaj ker je bil zelo reven, osamel, so določene hiše, družine v vasi morale druga za drugo skrbeti zanj, mu dajati hrano; star. to je pa druga numera stvar je drugačna, kakor je kazalo
SSKJ
obnemôči -mórem dov., obnemógel obnemôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: obnemoči od lakote; v bolezni je popolnoma obnemogel / telo obnemore pod težo dela
● star. v tretjem razredu je obnemogel je padel
// nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: vse življenje je šivala, na starost pa so ji roke obnemogle
    obnemógel -môgla in -mógla -o 
    1. 1. deležnik od obnemoči: obnemogel človek; obnemogel se je naslonil na podboje
    2. 2. ekspr. ki se ne da sproščeno izraziti: obnemogla jeza
SSKJ
obsipávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. metati večjo količino česa sipkega, drobnega na koga: nevesto so obsipavali z rižem / obsipavati s cvetjem
  2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: obsipavati z grožnjami; obsipavala sta se s psovkami
  3. 3. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: otroke je obsipaval z ljubeznijo, naklonjenostjo / na starost so ga obsipavali s častmi / obsipavati z darili
    ●     ekspr. obsipavali so ga z goljufom rekli so mu, da je goljuf
SSKJ
oglušéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati gluh: na starost je oglušel; popolnoma oglušeti; nastal je tak hrup, da bi skoraj oglušel
  2. 2. redko postati neobčutljiv, brezčuten: prsti so mu oglušeli od mraza
    oglušèl in oglušél -éla -o: oglušel otrok; oglušela ušesa
SSKJ
okroglíti -ím in okrógliti -im nedov., okróglil (ī í; ọ̄ ọ̑) knjiž. delati (bolj) okroglo: okrogliti izdelke
    okroglíti se, in okrógliti se postajati (bolj) okrogel: sprva podolgovati listi rastline se hitro okroglijo / ekspr. na starost se je začel okrogliti / ekspr. mesec dni po bolezni so se mu noge in roke spet okroglile kot nekdaj so bile spet okrogle
    ●     knjiž., ekspr. ob tem prizoru so se jim oči okroglile so strmeli, se čudili
SSKJ
omágati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. postati nesposoben opraviti, nadaljevati kako delo: začel je kopati, pa je takoj omagal; večkrat so poskušali premakniti kamen, pa so vselej omagali; omagati pri hoji, plavanju / omagati od napora, pod bremenom
    // izgubiti moč, moči: delal je, dokler je mogel, zdaj pa je omagal; omagati od lakote; pren. nevihta je že omagala
  2. 2. nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: na starost so ji omagale oči; srce mu je omagalo
    omágan -a -o: omagan popotnik; omagan od dela; vsa omagana je sedla za mizo; prisl.: omagano se je zleknil
SSKJ
omagováti -újem nedov. (á ȗ) postajati nesposoben opravljati, nadaljevati kako delo: omagovati pri hoji
// izgubljati moč, moči: omagovati od žeje; konji so omagovali pod težo tovora
● redko na starost so mu oči omagovale pešale, slabele
    omagujóč -a -e: omagujoč pod bremenom, je šel proti domu; od vročine omagujoči ljudje
SSKJ
onemôči -mórem dov., onemógel onemôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: bolnik je v nekaj dneh onemogel; konji so mu na poti onemogli; onemoči od lakote, žalosti; na starost je zelo onemogel
// prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; oslabeti: srce mu je onemoglo; pren., ekspr. njegova vloga v društvu je precej onemogla
    onemógel -môgla in -mógla -o 
    1. 1. deležnik od onemoči: onemogel človek; postal je onemogel; onemogel se je zgrudil na tla; duševno, telesno onemogel; onemogel od dela; onemoglo zimsko sonce
    2. 2. ekspr. ki se ne da sproščeno izraziti: onemogel bes, srd; zajokala je v onemogli jezi; prisl.: onemoglo stokati; sam.: skrbeti za onemogle
SSKJ
osamélost -i ž (ẹ́) stanje osamelega človeka: osamelost svetilniškega čuvaja; občutek osamelosti; obšel ga je strah pred osamelostjo / preživeti starost v revščini in osamelosti
SSKJ
osámljen -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: osamljen človek; na starost je bil osamljen / počutil se je osamljenega / zelo je osamljen in žalosten sam
    // ki je brez podpore, sodelovanja drugih: to je bil napad osamljenega nasprotnika / njegovo stališče je osamljeno / pri tem prizadevanju ni bil osamljen sam
  2. 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: pregnati koga na osamljen otok; osamljene zvezde; drevo je stalo osamljeno / osamljen sprehajalec / ne gre za osamljen dogodek
    osámljeno prisl.: živel je zelo osamljeno; prim. osamiti
Število zadetkov: 132