Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
potláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) zu Boden drücken, niederdrücken; medved je žito potlačil; človeka p., jemanden zu Boden strecken, Cig.; cene p., die Preise herabdrücken, Cig.; — zusammendrücken, plattdrücken, eindrücken; klobuk komu p.; potlačen nos; — fig. unterdrücken: ubozega p., C.; bewältigen, Jan.; sovražnik nas je potlačil, wir sind dem Feinde unterlegen, Cig.; — bolezen ga je hudo potlačila (hat ihn hart mitgenommen), Cig.; starost me je potlačila, Jurč.; — unterdrücken, vertuschen, Cig.; — 2) ein wenig niederdrücken oder zusammendrücken: le potlači malo, še boš obleke spravil v kovčeg; — p. se, sich senken, Cig.
Vorenc
preideoč2 del., aetas acta, vel exacta, tá preideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob lety
Prekmurski
se2 morfem
1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo: terſze nyim vnouſa, za vcſenyé otrouk dati TF 1715, 4; Koteri ſze ne veſzeli vnikaksoi moucsi ABC 1725, A6a; Szpomenisze da ſzoboto poszveitis ABC 1725, A4a; da vſzáki v-nyem vörvajoucſi ſze ne ſzkvari KŠ 1754, 121; ali ſze kednomi pridrü'zi, i toga drugoga zavr'ze KŠ 1771, 19; ka ſze bojite KŠ 1771, 26; ſzmiluj ſze nad nama KŠ 1771, 30; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Budo, ki sze je tecsasz vu nyegove pravice zaleto KOJ 1848, 4
2. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom: kako ſze ſzinouv Boſi doſztája TF 1715, 27; blá'zenſztvo, ſtero ſze dá vſzejm KŠ 1754, 141; Da bi ſze ſzpunilo, ka je povejdano KŠ 1771, 26; ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A3b; Od técz sze tak dá razmeti KOJ 1833, VIII; da sze nebi znalo, gde je Atila-pokopan KOJ 1848, 5
3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji: da ſze vſzej vidijo té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, I
4. za izražanje trpnega načina: Koteri, ani ſze nyemi vollya ne ſzpuni TF 1715, A6a; Vnougi ſze zmed oni gori obidijo KŠ 1771, 139; Teda Jezus odneſeni od Dühá da bi ſze ſzküsávao od vrága KŠ 1771, 10; ne obrni ſze od nyega KŠ 1771, 17; V-eti Knigaj ſze ti Krſzcsanſzke nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, II; orszácski Jezik, nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati, i ponávlati KOJ 1833, X; szo sze vnogoféle národje szem prignali KOJ 1848, 5; podsztavo sze v-táksoj formi velikásom prêgposle AI 1875, kaz. br. 2
Vorenc
siv prid., F16, anilitas, beila, ali ſiva ſtaroſt; caneo, canescere, ſiviti, ſiu, beil, ſtar perhajati; canus, canens, ſiu, bélolaſſi; equus scutulatus, en koîn jabulzhne ſive farbe, ṡhpéglaſti koyn; et dignitas senum, canities. Prov:20.v:29. inu vrédnuſt teh ſtarih ſo ſivi laſſe; glaucinus, -a, -um, ſivih ozhy; glaucoma, et glaocopos, -is, ena ṡhena, katera ima ſive ozhy; glaucus, -a, -um, vodene farbe, ſiv, mazhkinih ozhy; incanere, beil, ali ſiv biti. 1.Reg:12; incanescere, ſiu perhajati; incanescere, ſiu perhajati, ſiu, ali beil ratati; incanus, -a, -um, beil ali ſiu od ſtaroſti; leuchophaeus, -a, -um, vel leucophaeus, ſive farbe; leucophaeatus, leuchophaeus, -a, -um, v'ſivu obleizhen, ali v'ſiu gvant oblizhen; oniscus, -ci, praſizhiza ſiva; praecanus, -a, -um, cilú ſiu, ali ſtar
Celotno geslo Pohlin
sivec [sȋvǝc] samostalnik moškega spola

starec

Celotno geslo Pohlin
sivoglavec [sivoglȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor ima sive lase; sivolasec

Celotno geslo Pohlin
sivora [sívora] samostalnik ženskega spola
  1. prepadno sivo skalovje
  2. stara, sivolasa ženska
Vorenc
sivost ž, canities, canitudo, ſivoſt, ſtaroſt, beilúſt
Vorenc
srednji prid., F9, mare mediteraneum, tú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti ottokou, ali polovizo ſuhiga; medianus, -a, -um, ſreidni, ali v'mei dvéma; mediocris, -cre, ſrêdni, niti prevelik, niti premaihen; mediocritas, -tis, ſrédnoſt, ſrédna maſſa; mediocriter, ſrédnomás, ſrédno mèro; militaris aetas, ſrédnîa ſtaroſt k'voiṡkovanîu; permediocris, -re, cilú ſrédnîe maſſe; scapus, eniga ſtebra tá ſreidnî deil; utcunque, v'ſrednîomas, v'ſrednîo mèro
Celotno geslo Pohlin
starec [stȃrǝc] samostalnik moškega spola

starec

Celotno geslo Pohlin
stari [stȃri] samostalnik moškega spola

star človek

Celotno geslo Pohlin
starina [starína] samostalnik ženskega spola

stara stvar, starina

Pleteršnik
starọ̑st, f. das Alter; visoka s., hohes Alter; siva s., das Greisenalter; starost je žalost, C.; na, pod s., auf die alten Tage; — navadnejše: stárost.
Prekmurski
stàrost -i ž
1. starost, doba v človekovem življenju: Sztaroszt KAJ 1848, VIII; Sára vö zvrejmena ſztaroſzti je porodila KŠ 1771, 691; Ár ſztaroſzti ne gléda ſzmrt BKM 1789, 408; Zdáj sze Álmos za volo szvoje sztaroszti odpovej Vojvodsztvi KOJ 1848, 5; i nej ſzamo na ſztaroſzt, trſtvo i ſzveczko modrouſzt gledoucs KŠ 1771, 571; Zoltána da szvojo sztaroszt naprejprinásajoucs KOJ 1848, 9; i sztaroszt trôstaj ti KAJ 1848, 5; Ka ti tak fali na ſztaroszti KŠ 1754, 9a; naj ſzlü'zimo vu novoti duhá, i nej vſztaroſzti piſzka KŠ 1771, 461; Ki ſze vu ſzvojoj mladoſzti ne vcsi, objoucse ono vu ſztaroſzti KM 1790, 18
2. čas, potekel od rojstva koga: Sztaroſzt neſztanoma raſzté KŠ 1754, 274; Trészeti, i vecs lejt 'se más ti ſztaroszti KM 1783, 284; Vu tréſzetom leti nyegove ſztaroſzti KM 1796, 92; ſto more nyegovoga 'zitka ſztaroſzt vo povedati KŠ 1771, 815; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9
Celotno geslo Pohlin
starost [stárost] samostalnik ženskega spola

starost

Vorenc
starost ž, F24, aequaeus, enake ſtaroſti; anilitas, beila, ali ſiva ſtaroſt; grandevitas, velika ſtaroſt; incanus, -a, -um, beil ali ſiu od ſtaroſti; pubertas plena, ſtaroſt per oſſemnaiſtih leitih; senecta, -ae, vel senectus, -tis, ſtaroſt, viſſoka ſtaroſt; senium, -nÿ, ſtaroſt; vetustas, ſtaroſt
Svetokriški
starost -i ž starost: ſvoje ſtaroſti rod. ed. je bil doſegil 86. lejt ǀ nej mladoſti bres ſtaroſti rod. ed. ǀ od ſtarosti rod. ed. ſi nemorio pomagat ǀ ſonzhni sahot pomeni ſtaroſt tož. ed. ǀ Gdu bo meni na mojo ſtarost tož. ed. ſtregil ǀ Kaj s' en ſad ſi perneſil v' tvoj ſtaroſti mest. ed. ǀ nikar li v'mladoſti, temuzh tudi v'ſtaroſti mest. ed. ſvetla, inu zhaſtita je bila oſtala ǀ yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti mest. ed., kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz
Celotno geslo Megiser
starost -i samostalnik ženskega spola
Vorenc
tri štev., F84, amphora Attica, try védra darshy; supra tres, zheṡ try, vezh kakòr try; syntrops, ena poſſoda na tréh nogah, ali ſtalih; ternio, try pogni popyrja ṡkupai, glavar v'mei trémi; trichorum, -ri, en zimper, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima, ali s'treimi verſtami; tridens, -tis, vile s'trémi roglami, triroglate vile, en kramp s'trémi ṡobmy; trifurcus, -a, -um, s'treimi ṡhpizami, ali rogli, kakòr vile; trigemmis, -mis, ene vinṡke terte ſhiba s'tremi ozhmy; trimatus, -us, tréh leit ſtaroſt; trimestris, -ſtre, tréh méṡzou, ſtar try méſze; triplicatio, v'trigubè déllanîe; tripus, -dis, treihnog, vſe tú kar try noge ima; triquetrum, -tri, ena podoba s'treimi vogly; triquetrus, -a, -um, trivoglat, kar ima ṡhtal[!] tréh voglou; trisulcus, s'treimi ṡhpizami, kar try ṡhpize ima; trisyllabus, -a, -um, ena beſſéda s'treimi glidi; triumvir, -ri, eden is mei teh tréh oblaſtnikou v'Rimi; trivium, -vÿ, enu meiſtu kir ſe try pooti ṡkupai s'hajajo, ali en poot na try kraje
Pleteršnik
učákati, -čȃkam, vb. pf. durch Warten seinen Zweck erreichen, erwarten; — erleben, erreichen; u. kaj ali česa; kaj smo vse učakali! u. visoko starost, Cig.; u. novega leta, spomladi; = u. se: u. se večera, SlN.
Število zadetkov: 68