Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
gnêsti gnêtem nedov., 3. os. mn., neobč. gnetó, -i -íte, -óč; gnêtel -tla in gnétel gnêtla, star. gnèl gnêla, gnèst/gnêst, gnetèn -êna; gnetênje; (gnèst/gnêst) (é) koga/kaj ~ testo; poud. ~e ga zavist |muči, vznemirja|
gnêsti se gnêtem se (é) ~ ~ k izhodu, pred blagajno
Celotno geslo Sinonimni
gnêsti gnêtem nedov.
kaj s pritiskanjem, z mešanjem testu podobne snovne gmote v različnih smereh povzročati, da se snovi v tej gmoti enakomerno porazdelijo
SINONIMI:
knj.izroč. gnecati, ekspr. mesiti, prakt. sp. obdelovati
GLEJ ŠE SINONIM: mečkati, mučiti
Pleteršnik
gnésti, gnétem, vb. impf. kneten; testo g.; drücken, quetschen, knittern, Cig., C.; g. jeklo, härter machen, Nov.; — mit der Arbeit nicht vorwärts kommen: gnete in gnete, pa ne opravi nič, Polj.; g. se, sich drängen; g. se okoli koga, jemanden umdrängen; — bedrücken, bedrängen: sila ga gnete, Cig.; — "neben dem richtigeren gnetem hört man gnjetem", Mik. (V. Gr. I. 338.); (gnédem, Gor.).
SSKJ²
gnetljív -a -o prid. (ī í)
ki se da gnesti: lahko gnetljive snovi; gnetljivo testo
Pravopis
gnetljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~o testo
gnetljívost -i ž, pojm. (í)
Pleteršnik
gomúljiti, -ȗljim, vb. impf. 1) häufen, Z.; — 2) g. se, aufgehen: kvašeno testo se gomulji, Z.; — prim. gomiliti.
SSKJ²
góst2 -a -o tudi -ó prid., gostêjši (ọ̑ ọ́)
1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda
2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh
// nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema
3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako
// ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami
4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne
5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
♦ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke
    gósto in gostó prisl.:
    gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina
    gósti -a -o sam.:
    nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi; po gostem mu je pisal pogostem
Celotno geslo eSSKJ
gratinírati gratiníram nedovršni in dovršni glagol [gratinírati]
    v pečici dodatno peči že kuhano, pripravljeno, navadno s prelivom polito, z naribanim sirom potreseno jed, da dobi hrustljavo skorjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. gratinieren) iz frc. gratiner, iz gratin ‛gratinirana jed’, iz gratter ‛praskati, drgniti’
Gledališče
grotéska -e ž
Celotno geslo Pohlin
hlebnica [hlẹ̑bnica] samostalnik ženskega spola

kos tkanine, na katerem se mesi testo

Celotno geslo Frazemi
ísti Frazemi s sestavino ísti:
bíti iz ístega testá, bíti narejèn iz ístega testá, bíti po ístem kopítu, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, dajáti v ísti kòš, dáti v ísti kòš, delováti [s kóm] na ísti valôvni dolžíni, govoríti ísti jêzik, ísta pésem, ísti drék, ísti šmór(e)n, kàj je ísti vrág, metánje v ísti kòš, metáti kàj v ísti lônec, metáti kóga/kàj v ísti kòš, po ênem in ístem kopítu, po ístem kopítu, správiti v ísti kòš, tláčiti kàj v ísti lônec, v ísti róg tróbiti [s kóm], v ísti sápi, vráčati kómu z ísto méro, vréči v ísti kòš, vrníti kómu z ísto méro, znájti se [s kóm] na ísti valóvni dolžíni
SSKJ²
izparévati -am nedov. (ẹ́)
1. spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri vrelišču: tekočina, voda izpareva
2. oddajati, izločati vlago, vodo: testo med peko izpareva / ekspr. v majhnem prostoru je dihalo in izparevalo pet ljudi
// knjiž. oddajati, širiti: kabina je izparevala prijetno toploto
    izparevajóč -a -e:
    izparevajoča mlaka, vlaga
Celotno geslo Sinonimni
izparévati -am nedov.
oddajati, izločati vlago, vodo
SINONIMI:
Pleteršnik
izpíhniti, -pȋhnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen, Wehen herausbringen; — i. se, in Luftblasen auflaufen: testo se izpihne, C.
Pleteršnik
iztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen: i. testo, Pjk. (Črt.).
Pleteršnik
izváljati, -am, vb. pf. 1) herauswälzen; i. sod iz kleti; — 2) auswalken; i. sukno, Cig.; — perilo i., abrollen, Cig.; — = razvaljati: i. testo.
Jezikovna
Izvor besede »žlikrofi«

Zanima me, od kod izvira beseda žlikrofi. Verjetno iz nemškega jezika.

Jezikovna
Izvor prekmurske besede »posolanka«

Na vas se obračam s prošnjo za pojasnilo etimološkega izvora prekmurske besede posolanka (to je tipična prekmurska sladica s skuto).

SSKJ²
jájčen -čna -o prid. (ā)
nanašajoč se na jajce ali jajčece: jajčna velikost / jajčna lupina / jajčni liker; jajčna jed; jajčne testenine; jajčno testo
♦ biol. jajčna celica spolna celica, iz katere se razvije nov organizem
SSKJ²
jájčnat -a -o prid. (ȃ)
ki vsebuje jajca: testo je jajčnato / jajčnata jed jajčna jed
Število zadetkov: 470