márčen -čna -o prid. (á ā) nanašajoč se na marec: topel marčni dan; marčno sonce / marčna številka časopisa
// knjiž. nanašajoč se na mesec marec 1848 v Avstriji: marčni dogodki
♦ bot. marčna voščenka užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi; marčnica; zgod. marčna revolucija buržoaznodemokratična revolucija v mesecu marcu 1848 v Avstriji
Zadetki iskanja
SSKJ
SSKJ
márčev -a -o prid. (á) marčen: topel marčev dan
● marčeve ide pri starih Rimljanih petnajsti dan v mesecu marcu
● marčeve ide pri starih Rimljanih petnajsti dan v mesecu marcu
SSKJ
SSKJ
morník -a m (í) nar. zahodno veter, ki piha z morja na kopno: potegnil, zavel je mornik; mrzel, topel mornik
SSKJ
SSKJ
objèm -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od objeti, objemati: topel materinski objem; objem ob slovesu je bil prisrčen / ekspr.: iztrgati se iz objema; planila sta si v objem; vrgla se mu je v objem; dolgo jo je držal v objemu / knjiž., z oslabljenim pomenom: počitnice je preživel v objemu gozdov; skušal se je prebiti iz objema ideološkosti
● knjiž. priti v objem smrti umreti
● knjiž. priti v objem smrti umreti
SSKJ
októbrski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oktober: topel oktobrski dan / oktobrska dela na vrtu
♦ zgod. oktobrska diploma; oktobrska revolucija socialistična revolucija leta 1917 v Rusiji
♦ zgod. oktobrska diploma; oktobrska revolucija socialistična revolucija leta 1917 v Rusiji
SSKJ
SSKJ
plét in pléd -a m (ẹ̑) pleteno ali kvačkano ogrinjalo, navadno trikotne oblike: ogrniti plet; zavila se je v topel plet; šali, pleti in rute
SSKJ
pôznopomláden -dna -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na pozno pomlad: topel poznopomladni dan / poznopomladno sonce
SSKJ
SSKJ
segrévati -am [səg in seg] nedov. (ẹ́) delati kaj toplo, vroče: sonce segreva ozračje; segrevati hrano, vodo; segrevati jeklo nad devetsto stopinj; segrevati v pokriti posodi / segrevati peč / segrevati prostore ogrevati
- segrévati se postajati topel, vroč: zrak se počasi segreva / motor se preveč segreva
SSKJ
sopáren1 -rna -o prid. (á ā) ki ima razmeroma visoko temperaturo in vlažnost: soparen zrak; soparno ozračje / soparen dan; soparno poletje / soparno vreme; pren. soparno ozračje v kolektivu
// neprijetno topel, vlažen: oditi iz soparnih prostorov; soparni rovi v rudniku
● soparna vročina neprijetno vlažna
// neprijetno topel, vlažen: oditi iz soparnih prostorov; soparni rovi v rudniku
● soparna vročina neprijetno vlažna
- sopárno prisl.: soparno vroč poletni dan / v povedni rabi popoldne je bilo soparno
SSKJ
véter -tra m, mn. vetróvi stil. vétri (ẹ̑) zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi gibajoči se, premikajoči se zrak: veter piha, potegne, vleče, se zaganja; knjiž., ekspr. veter joka, se smeje; veter napenja jadra; veter mu je odnesel klobuk; veter povzroča valove; veter šumi v krošnjah dreves; ekspr. veter tuli, žvižga; veter ziblje žito na polju; hoditi proti vetru; zastave vihrajo v vetru; blag, močen, ugoden veter; hladen, mrzel, oster, topel veter; severni, zahodni vetrovi; spodnji veter ki piha s spodnje strani, iz doline; veter od juga, z juga; nasadi, izpostavljeni vetru; hitrost, smer vetra; hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro
// mlin na veter / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: posušiti perilo na vetru; vzleteti ob močnem vetru
// gibanje, premikanje zraka zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: nenadoma je nastal veter; veter je ponehal / s pahljačo si je delala veter
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. kakšen veter te je prinesel k nam iz kakšnih razlogov, vzrokov si prišel; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati, vleči drug, nov veter razmere so se spremenile; ekspr. (jaz) ti bom dal vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. govoriti vetru, v veter prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. predati se vetru dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. delati hud veter zaradi česa močno se razburjati, ostro ukrepati; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. ljudje so se zbrali z vseh vetrov od povsod; jadrati proti vetru ravnati, živeti v nasprotju s stališči, nazori okolja; ekspr. raziti se na vse (štiri) vetrove na vse strani; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri
♦ aer. čelni veter ki piha pravokotno na čelo vozila; astr. sončni veter stalni tok naelektrenih delcev, ki jih oddaja Sonce; geogr. pasatni vetrovi; meteor. kopni, morski veter; padajoči veter ki nastane pri prehajanju hladnega zraka čez gorsko prepreko; rafalni veter ki piha v posameznih trenutkih s povečano hitrostjo, v sunkih; vzgonski veter; jakost vetra; navt. dobiti veter v jadro; obrniti jadro od vetra; jadrati proti vetru, z vetrom; krmni, premčni veter
// mlin na veter / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: posušiti perilo na vetru; vzleteti ob močnem vetru
// gibanje, premikanje zraka zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: nenadoma je nastal veter; veter je ponehal / s pahljačo si je delala veter
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; ekspr. kakšen veter te je prinesel k nam iz kakšnih razlogov, vzrokov si prišel; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati, vleči drug, nov veter razmere so se spremenile; ekspr. (jaz) ti bom dal vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. govoriti vetru, v veter prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. predati se vetru dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. delati hud veter zaradi česa močno se razburjati, ostro ukrepati; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. ljudje so se zbrali z vseh vetrov od povsod; jadrati proti vetru ravnati, živeti v nasprotju s stališči, nazori okolja; ekspr. raziti se na vse (štiri) vetrove na vse strani; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri
♦ aer. čelni veter ki piha pravokotno na čelo vozila; astr. sončni veter stalni tok naelektrenih delcev, ki jih oddaja Sonce; geogr. pasatni vetrovi; meteor. kopni, morski veter; padajoči veter ki nastane pri prehajanju hladnega zraka čez gorsko prepreko; rafalni veter ki piha v posameznih trenutkih s povečano hitrostjo, v sunkih; vzgonski veter; jakost vetra; navt. dobiti veter v jadro; obrniti jadro od vetra; jadrati proti vetru, z vetrom; krmni, premčni veter
SSKJ
vétrc -a m (ẹ̑) manjšalnica od veter: vetrc prinaša duh po cvetju; pihal je slab vetrc; topel, večeren, vlažen vetrc / ozračje je mirno, brez vetrca
♦ gastr. španski vetrc belo pecivo iz beljakov in sladkorja
♦ gastr. španski vetrc belo pecivo iz beljakov in sladkorja
SSKJ
kalorifêr -ja m (ȇ) teh. električna priprava, iz katere piha topel zrak za ogrevanje prostorov: sobni kalorifer
SSKJ
pretôpel tudi pretópel -tôpla -o stil. -ó [əu̯] prid. (ó; ọ́ ó) preveč topel: pretopel zrak; pretopla voda; to pivo je pretoplo / pretopel plašč
- pretôplo in pretopló prisl.: pretoplo se obleči / v povedni rabi pri vas je pretoplo
SSKJ
stoplíti se -ím se dov., stóplil se (ī í) postati topel: hrbet se mu je na soncu stoplil; brezoseb. počakali so, da se je zunaj stoplilo
- stoplíti knjiž. segreti: zakurila je in stoplila mleko
SSKJ
termálen -lna -o prid. (ȃ) ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja, topel: termalna voda
// nanašajoč se na termalno vodo: termalni bazen; termalno kopališče / termalno zdravljenje / termalni izvir, vrelec
// nanašajoč se na termalno vodo: termalni bazen; termalno kopališče / termalno zdravljenje / termalni izvir, vrelec
SSKJ
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 62
Dostopnost