V besedilu sem zasledila, da je avtorica besedno zvezo zborni jezik, skozi celotno besedilo zapisovala kot ZJ (brez končnega ločila in z velikimi črkami). Zanima me, če je takšna okrajšava pravilna in zakaj.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Krajšanje besedne zveze »zborni jezik«
Terminološka
Maltozo vezavni protein
V biokemiji in molekularni biologiji obstaja vrsta proteinov, poimenovanih po molekuli, na katero se vežejo. Njihova poimenovanja tvorimo tako, da imenu tarčne molekule dodamo sestavino vezavni protein , npr. DNA-vezavni protein . Kadar tarčne molekule ne označimo s kratico, se pojavi vprašanje, ali se to ime pregiba in ali zapis vsebuje tudi vezaj. Protein, ki se veže na maltozo, v angleščini označuje termin maltose-binding protein , v slovenščini pojem najpogosteje imenujemo s terminom maltoza vezavni protein , pa tudi maltoza-vezavni protein in maltozo vezavni protein . V Slovenskem medicinskem slovarju npr. za kratico CaBP ( calcium binding protein ) navajajo poimenovanje vezavni protein za kalcij . Hkrati pa se pojavlja tudi krajši termin kalcij vezavni protein . Pri slovenskih terminih, ki označujejo omenjeno skupino proteinov, me zanima, ali je ustrezen zapis z vezajem ali brez oziroma ali je treba ime tarčne molekule pregibati.
V biokemiji in molekularni biologiji obstaja vrsta proteinov, poimenovanih po molekuli, na katero se vežejo. Njihova poimenovanja tvorimo tako, da imenu tarčne molekule dodamo sestavino vezavni protein , npr. DNA-vezavni protein . Kadar tarčne molekule ne označimo s kratico, se pojavi vprašanje, ali se to ime pregiba in ali zapis vsebuje tudi vezaj. Protein, ki se veže na maltozo, v angleščini označuje termin maltose-binding protein , v slovenščini pojem najpogosteje imenujemo s terminom maltoza vezavni protein , pa tudi maltoza-vezavni protein in maltozo vezavni protein . V Slovenskem medicinskem slovarju npr. za kratico CaBP ( calcium binding protein ) navajajo poimenovanje vezavni protein za kalcij . Hkrati pa se pojavlja tudi krajši termin kalcij vezavni protein . Pri slovenskih terminih, ki označujejo omenjeno skupino proteinov, me zanima, ali je ustrezen zapis z vezajem ali brez oziroma ali je treba ime tarčne molekule pregibati.
Jezikovna
Manjšalnice samostalnikov srednjega spola so moškega spola
Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko) jajček (jajce) drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Jezikovna
Milijon za števniki
Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih
Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?
Jezikovna
Naj upoštevam SP 2001 ali SSKJ2?
Kaj naj upoštevam SSKJ 2 ali SP?
- V SSKJ 2 piše, da se beseda košarka lahko naglasi na dva načina (košárka tudi kóšarka), v SP pa je napisan samo en naglas (košárka). Kako moram prebrati naslednjo poved? Gledal sem (košárko ali kóšarko?).
- V SSKJ 2 ni besede nogometašinja, temveč nogometašica, SP pa podpira ravno obratno, torej besedo nogometašinja. Gigafida kaže občutno več zadetkov za nogometašico.
- SSKJ 2 daje prednost izrazu jahalka, SP pa izrazu jahačica.
Enako vprašanje se mi postavlja tudi pri besedah citrarka ali citrarica, mišak ali mišek.
Jezikovna
Namenilnik ali nedoločnik?
Namenilnik. Poslali so me osvojit vrh gore.Poslati ni glagol, ki bi pomenil premikanje, zaukazana osvojitev pa ga nedvoumno pomeni. Kako zdaj: ali poln nedoločnik ali skrajšan?
Jezikovna
Namenilnik za glagolom »dati«
V spodnjem primeru so trije glagoli. Prvi je glagol premikanja, zato vem, da mora biti drugi v namenilniku. Kako pa je s tretjim (prati)? Ali mora biti tudi ta glagol v namenilniku ali se mora končati na končnico -ti?
Jaz grem samo dat perilo prat(i).
Jezikovna
Namerni odvisnik v odnosu do glavnega stavka
V Priročniku za učitelje za osmi razred OŠ, 2010, (slovnica) pri založbi Rokus Klett sem prebrala nekaj, kar me čudi. Zato se obračam na Vas, ker se želim prepričati v pravilnost zapisanega.
Tam piše:
- Namerni odvisnik stoji vedno samo za glavnim stavkom.
Pravilno je torej samo: Prebivalce so preselili, da bi jih zavarovali pred ognjenikom. Napačno je: Da bi prebivalce zavarovali pred ognjenikom, so jih preselili.
Prosim za Vaše mnenje. Sama sem bila pred prebranim prepričana, da lahko stoji odvisnik pred ali za glavnim stavkom, ne glede na to, za katero vrsto odvisnika gre.
Jezikovna
Nedovršniška oblika od glagola »gnati« in sestavljenke z »gnati«
Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo? Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati? H kateremu razredu spada glagol gnati? Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup. Oprostite za raznolika vprašanja.
Celotno geslo
ePravopis
Nemški Rovt
Predlog
Nemškega Rovta samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Bohinj
IZGOVOR: [némški rôu̯t], rodilnik [némškega rôu̯ta]
BESEDOTVORJE: Nemškorovtar in Rovtar, Nemškorovtarka in Rovtarka, Nemškorovtarjev in Rovtarjev, Nemškorovtarkin in Rovtarkin, nemškorovtski in rovtarski
Jezikovna
Nihanja med določno in nedoločno obliko pridevnika
Katero obliko pridevnika uporabimo v naslednjih primerih?
a) Vstavite pravilen/pravilni odgovor. (In še: Ali je namesto pravilen bolje uporabiti ustrezen?)
b) Pogoj za opravljanje izpita je opravljen/opravljeni govorni nastop.
c) Napišite, ali je glagol dovršen/dovršni ali nedovršen/nedovršni.
Jezikovna
Jezikovna
Jezikovna
Obravnava zveze pomožnega glagola »biti« + samostalnika »govor«
Zanima me, katera formulacija je pravilna (ali pa zaželena, če sta dovoljeni obe): v tej knjigi bo govor o tem ali v tej knjigi bo govora o tem?
Terminološka
Okrajšavi kadm. in vadm.
Okrajšave podčastniških činov v Slovenski vojski so npr. vvod. ( višji vodnik ), švod. ( štabni vodnik ), všvod. ( višji štabni vodnik ), prap. ( praporščak ), vprap. ( višji praporščak ), okrajšave mornariških častniških činov pa so npr. pork. ( poročnik korvete ), porf. ( poročnik fregate ), porbl. ( poročnik bojne ladje ), kapk. ( kapitan korvete ), kapf. ( kapitan fregate ), kapbl. ( kapitan bojne ladje ). Za admirala je že določena okrajšava adm. Ali sta za kontraadmirala in viceadmirala ustrezni okrajšavi kadm. in vadm. ?
Okrajšave podčastniških činov v Slovenski vojski so npr. vvod. ( višji vodnik ), švod. ( štabni vodnik ), všvod. ( višji štabni vodnik ), prap. ( praporščak ), vprap. ( višji praporščak ), okrajšave mornariških častniških činov pa so npr. pork. ( poročnik korvete ), porf. ( poročnik fregate ), porbl. ( poročnik bojne ladje ), kapk. ( kapitan korvete ), kapf. ( kapitan fregate ), kapbl. ( kapitan bojne ladje ). Za admirala je že določena okrajšava adm. Ali sta za kontraadmirala in viceadmirala ustrezni okrajšavi kadm. in vadm. ?
Jezikovna
O nedoločniku in namenilniku v slovenščini
Zanima zakaj knjižna slovenščina ločuje nedoločnik in namenilnik, ko pa ju večina slovenskih in pa tudi hrvaških obmorskih narečij ne? Ga pri nas sploh pozna katero narečje in kako je bilo z njim v preteklosti? So ga naši predniki izgovarjali ali ne?
Jezikovna
Parafraza in smučarka
Zanima me, ali je parafraza lahko tudi samo ena beseda (glede na besedo fraza bi sicer pričakoval, da mora biti več besed).
Primer:
Mazejeva je zasedla prvo mesto, kar pa nikogar več ne preseneča.
Smučarka je v svoji karieri osvojila že vse mogoče lovorike.
Bi bila beseda smučarka kot naveznik v tem primeru parafraza?
Jezikovna
Pisanje leposlovja v pretekliku
Pri pisanju daljšega leposlovnega dela sem v dilemi, kdaj pisati v pretekliku in kdaj v sedanjiku. Doslej sem vse pisala v pretekliku, kar se mi zdi primerno, težava pa nastane, ko želim opisati neko splošno dejstvo in v istem (ali naslednjem) stavku uporabiti preteklik, ki ga sicer uporabljam v celem besedilu. Na primer:
- primer: K sreči sem znala dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.
- primer: K sreči znam dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.
Prosila bi tudi še za kakšen primer, ko je primerno vplesti sedanjik v literarno delo, ki je sicer v celoti napisano v pretekliku.
Jezikovna
Podčrtovanje stavčnih členov
Kako podčrtamo besedo 'in' z znaki za stavčne člene?
Primer: Pili so pomarančni sok IN jedli kruh.
Jezikovna
Pomen veznika »če«
Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:
- Če se je lani še zlomil pod pritiskom, je bilo letos drugače.
- Če je konkurenčni baselski sejem ur odprt za javnost, v Ženevi stavijo na ekskluzivnost.«
- Če so najzanimivejša tuja prvenstva že odločena, bodo zadnji tedni sezone razburljivejši na slovenskih nogometnih zelenicah.*
Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 122
Dostopnost