Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
málha -e [mau̯ha] ž (ȃ)
1. nekdaj preprosta popotna torba za čez ramo: oprtati si malho; iz malhe je molela steklenica; spraviti kaj v malho; imeti kaj v malhi; berač z malho
● ekspr. le izprazni, iztresi svojo malho povej vse, kar želiš povedati; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on; ekspr. če bo tako zapravljal, bo moral kmalu z beraško malho po svetu bo popolnoma obubožal; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
2. ekspr. velik žep, zlasti notranji, pri moškem suknjiču ali plašču: denarnico nosi v malhi
Celotno geslo Etimološki
mȃlha -e ž
Celotno geslo Pohlin
malha [mȃu̯ha] samostalnik ženskega spola
  1. beraška malha
  2. debela ženska, mati, žena

PRIMERJAJ: majka

Celotno geslo Etimološki
mẹ̑h -a m
Celotno geslo Pohlin
meh [mẹ̑h mehȗ] samostalnik moškega spola
  1. meh, tj. priprava, ki ob stiskanju dovaja zrak
  2. usnjena vreča
Vorenc
meh m, F14, amicinum, per vinskim meihu noshiza; ascavla, meiha piṡzhál; culeus, cullus, en méh, en ledraſti ṡhakel; cullus, en ṡledra meih, ali ṡhakel ẛa vbyavze teh ſtariſhih; elutriare vinum, vinu pretozhiti, vinu s'meiha pretozhiti; follis, meih, inu kar je s'vuſſinîa ſturjenu, ṡhakel, torba, etc:; flabrum, meih ṡa pihanîe: tudi pihavenza; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; pnevmaticus, -a, -um, ut organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; uter, utris, en meih; utrarius, -a, -um, kateri vodó, ali vinu v'meihih noſſi; utres, mihovi; utricularius, -rÿ, eden, kateri s'meiham piṡzhe, ali piṡka; vesica, -ae, mihur, meih
Celotno geslo Etimološki
móšnja -e ž
Celotno geslo Pohlin
mošnja [móšnja] samostalnik ženskega spola
  1. mošnja, tj. vreči podobna priprava za nošenje denarja
  2. mošnja, tj. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi

PRIMERJAJ: mošnjica

Celotno geslo Pohlin
mošnjica [mošnjíca] samostalnik ženskega spola

mošnja, tj. vreči podobna priprava za nošenje denarja

PRIMERJAJ: mošnja

SSKJ²
nahŕbten -tna -o prid. (ȓ)
ki se nosi, prenaša na hrbtu: nahrbtna škropilnica; nahrbtna šolska torba
SSKJ²
nakupoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na nakupovanje: nakupovalna mreža, torba / nakupovalni dan / nakupovalno središče veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami / ekspr. nakupovalna mrzlica
SSKJ²
notebook -a [nôu̯dbuk] m (ȏ)
majhen, lahek prenosni računalnik; notesnik: notebook je pred nakupom preizkusil s tipkanjem besedila; podatki na notebooku; etui, torba za notebook
SSKJ²
okóli2 predl. (ọ̑) z rodilnikom
1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: zavezati si ruto okoli glave; sedeti okoli mize; oviti si vrv okoli roke; otepati, pogledati okoli sebe; zemlja kroži okoli sonca; okoli vasi so nizki griči / ekspr. okoli in okoli hiše je visoka ograja / naselja okoli Ljubljane; potovanje okoli sveta; ogrlica okoli vratu
// nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: pogovor se suka okoli poljskih del; razprava se neprenehoma vrti okoli istega vprašanja / publ.: truditi se okoli izboljšanja preskrbe; razburjenje okoli zvišanja cen kruha in mesa; zapleti okoli gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okoli stanarin o stanarinah; spor okoli umika čet zaradi umika; glede umika
2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: cesta kmalu zavije okoli hriba; veter piha okoli ogla; položiti dekletu roko okoli pasu; okoli rame oprtana torba / tesnoba okoli srca; smehljaj okoli ust / doma je tam nekje okoli Kranja / ekspr. krogle žvižgajo okoli nas
3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okoli desetih, desete (ure); okoli novega leta; bilo je okoli leta 1900; temperature okoli nič
● pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. sukati se okoli koga posvečati komu veliko pozornosti; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; pog. hoditi okoli njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; pog., ekspr. daj mu eno okoli ušes udari ga; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga; ekspr. letati okoli zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč
SSKJ²
patènt -ênta m (ȅ é)
1. z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: dobiti patent za nov stroj; zaščititi izum s patentom; zakon o patentih
♦ pravn. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo
// listina, s katero se daje izumitelju ta pravica: izdati patent; podpisati patent
2. zgod. zakon, listina, s katero je vladar podeljeval naslove, pravice, službe: razglasiti patent / februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; nevoljniški patent v fevdalizmu zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo
3. pog. rob (oblačila) v patentnem vzorcu: plesti, sparati patent; patent pri jopi
● pog. torba s pokvarjenim patentom s pripravo za zapiranje
SSKJ²
popóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pot, popotovanje: popotni vtisi, zapiski / vzeti s seboj popotno lekarno; popotna obleka, torba; popotna palica / ekspr. izbral si je popotnega tovariša
● star. popotni človek popotnik; zastar. popotni list potni list; ekspr. popotni maršal vodja potovanja; popotni prodajalec potujoči prodajalec
♦ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti
    popótno prisl.:
    popotno oblečen človek; sam.: popotni si ogledujejo mesto
Pravopis
popótnica -e ž (ọ̑) torba s ~o; dati za ~o; ver. zadnja ~ |obhajilo za umirajoče|
Celotno geslo ePravopis
poštarjev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
poštarjeva poštarjevo pridevnik
IZGOVOR: [póštarjeu̯], ženski spol [póštarjeva], srednji spol [póštarjevo]
SSKJ²
póštarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na poštarje: poštarska kapa, torba, uniforma / poštarsko delo
Pravopis
póštarski -a -o (ọ̑) ~a torba
SSKJ²
póten1 -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pot, potovanje: potni načrt / potna obleka, torba; potna palica popotna / potni tovariš / potni list dokument, s katerim se dovoljuje prehod čez državno mejo; potno dovoljenje
● ekspr. potni maršal vodja potovanja
♦ adm. potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; potni stroški stroški za določeno službeno potovanje; vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo
Število zadetkov: 130