Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SLA 1
šobic-
SSKJ²
štrléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu
2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo / žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute
// segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo
3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila
● ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih
4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo
    štrlèč -éča -e:
    štrleče ličnice; štrleča skala
SLA 1
štrule
SLA 1
trobc-
Celotno geslo Sinonimni
tróbec -bca m
v dolg mišičnati organ zrasla nos in zgornja ustnica pri slonupojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: trobentač
SLA 1
ust-
Celotno geslo Etimološki
ústa ūst ž mn.
SSKJ²
ústna -e ž (ū)
knjiž. ustnica: ustna se ji je povesila; v zadregi si je grizla ustne; stisnil je ustni in molčal; spodnja, zgornja ustna / odšla sta s pesmijo na ustnah pojoč
♦ anat. sramna ustna sramna ustnica; bot. ustna del cveta nekaterih rastlin, sestavljen iz enega ali več zraščenih venčnih listov; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; spodnja, zgornja ustna; zool. ustna vsak od dveh mesnatih robov ustne odprtine pri nekaterih sesalcih in ribah; ustnica
Pravopis
ústna -e ž (ú; ȗ) neobč. ustnica
SLA 1
ustne
SLA 1
ustnic-
SSKJ²
ústnica -e ž (ȗ)
1. vsak od dveh mesnatih robov ustne odprtine
a) pri človeku: ustnice so mu drhtele od vznemirjenja; barvati, ličiti ustnice; v zadregi si je grizel ustnico; oblizovati si ustnice; stisniti ustnice; zmočiti bolniku ustnice; okrog ustnic so se ji naredili izpuščaji; poljubiti na ustnice; blede, brezkrvne, rdeče ustnice; čutne, debele, mesnate, naprej potisnjene, štrleče, velike ustnice; od mraza pomodrele, razpokane ustnice; spodnja, zgornja ustnica; robovi ustnic; črtalo, rdečilo za ustnice / skriviti ustnice v posmeh; odhajali so s pesmijo na ustnicah pojoč / zajčja ustnica prirojena preklana zgornja ustnica
● ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila; ekspr. v takem položaju ne kaže drugega kot stisniti ustnice se obvladati, potrpeti; ekspr. beseda, prošnja mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal
b) pri nekaterih sesalcih in ribah: konjska, pasja ustnica
2. glasb. posebno oblikovana odprtina cevi, kjer se pod vplivom zračnega toka tvori zvok: ustnice pri orgelskih piščalih
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; male, velike sramne ustnice
Pravopis
ústnica -e ž (ȗ) oblizovati si ~e; poljubiti na ~e; spodnja ~; ~e pri glasbenih piščalih; poud. stisniti ~e |obvladati se, potrpeti|
Celotno geslo Sinonimni
ústnica -e ž
vsak od dveh mesnatih robov ustne odprtine pri človekupojmovnik
SINONIMI:
usta, nar. čoba, nar. šoba, nar. šobica, ekspr. usteca, ekspr. ustka, knj.izroč. ustna, ekspr. ustnička, zastar. ustno1, neknj. pog. žnabelj, neknj. pog. žnablo
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik sramna ustnica
GLEJ ŠE: ličilo, ličilo, ličilo, našobiti, našobiti, našobiti, našobiti se, rdečilo, rdečilo, šobiti se
Celotno geslo Etimološki
ȗstnica – glej ústa
Pleteršnik
ȗstnica, f. die Lippe.
Čebelarstvo
ústnica -e ž
SLA 1
ustnica
Bovški
ustnica gl. žnabla
Celotno geslo Kostelski
ustnica gl. šubica, ušnica, žnabelj
Število zadetkov: 79