Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
garbin [garbȋn] samostalnik moškega spola

severni veter

PRIMERJAJ: grbin

Pleteršnik
gȋb, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.-Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.-C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.
Pleteršnik
godíti, -ím, vb. impf. 1) zeitigen, reif machen, Cig., Jan., C.; hruške g., durch Abliegen weich werden lassen, Z.; godit dejati sadje, Z.; sadje se godi, liegt ab, Jan.; lan g., rösten; lan se po rosi godi; konoplje v vodi g., BlKr.; — ptički se gode, werden flügge, Cig., BlKr.; g. matice, Levst. (Beč.); gada si v nedrih g., eine Schlange an seinem Busen nähren, C.; — 2) g. komu, jemandem gefällig sein, s čim komu g., jemandem etwas nach Gefallen thun, C.; g. dekletu, schön thun, SlN.; — g. si, sich gütlich thun, sich erquicken, Cig., Blc.-C.; — 3) to mi godi, das kommt mir zustatten, das sagt mir zu, das bekommt mir wohl, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., nk., BlKr.; toplice so mu dobro godile, Zv.; dež, veter dobro godi, thut wohl, Notr.-Z.; — 4) g. se, ergehen, gehen; dobro, slabo se nam godi, es geht uns gut, schlecht; po sreči se jim je godilo, da so ušli, es gelang ihnen zu entkommen, Vod. (Nov.); — 5) geschehen, zugehen; kaj se godi v mestu? was geht in der Stadt vor? tako se godi na svetu, das ist der Lauf der Welt.
Pleteršnik
gorẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner des Oberlandes, der Berge; — 2) = gorenji veter, der Nordwestwind, C., Gor.
Pleteršnik
gorẹ̑nji, adj. oberhalb befindlich, der obere; na gorenjem konci, am oberen Ende, gorenji veter, der Oberwind, Z.; — tudi: gọ̑rẹnji, (kar se nav. govori gọ̑ranji).
Celotno geslo Pohlin
grbin [grbȋn] samostalnik moškega spola

severni veter

PRIMERJAJ: garbin

Vorenc
hiter prid., F77, acupedius, hitir na nogah h'teikanîu; aeripes, hitir; asturco, vel gradarius, hiter ſel; catapulta, -ae, ena hitra ſtréla, en hiter ſtreil; celers, celer, hiter, jedern, berṡ; citus, hiter; concitus, -a, -um, hiter, jedern; indeses, -sidis, nelein, hiter, nevtragliu; ocys, jedern, hiter; pedibus celer, hiter na nogah; pernix, hiter; praepes, -tis, hitar na nogah, lagák, berṡ; praevelox, -cis, ſylnu hitir, cilú hitir, ſhe prehitir; properus, -a, -um, hitir; sonipes, -dis, en hitri koyn, en zeltar; velox, -cis, hitir
  1. hitrejši , F2, ocyor, ocyus, -oris, hitréſhi; pernicior, hitréſhi kakòr véter
Prekmurski
hlád -a m hlad: Krisztusa moka Ie nám vteskoucſi drági hlád BKM 1789, 63; Nyega tiho gibanye sze hlád, krepse veter zové KAJ 1870, 150; daj I 'z-nyé hládom düso otaviti KAJ 1848, 132
Celotno geslo Pohlin
hlad [hlȃd hladȗ] samostalnik moškega spola
  1. sapica, veter
  2. hlad
Pleteršnik
hlipẹ́ti, -ím, vb. impf. wehen: veter hlipi, Z.; toplota sem hlipi, der Wärmedunst strömt hieher, C.
Pleteršnik
hlipíti, -ím, vb. impf. den Athem benehmen: veter me hlipi, Z.
Pleteršnik
hlopẹ́ti, -ím, vb. impf. stürmen, Z.; veter hlopi, der Wind macht Stöße, stürmt, C., Z.
Pleteršnik
hrúščati, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; veter, voda hrušči, C., Jap. (Prid.); velike reke hruščijo, Slom.
Pleteršnik
hrúti, hrújem, vb. impf. tosen, rauschen, brausen, Cig., Jan., M., C.; veter, voda hruje, v oblakih hruje, C.; krachen: gre in drmasti po gošči, da vse hruje pod njim, C.; — hruje mi, ich röchle, C.; — schnell und laut reden, greinen, C.
Pleteršnik
húčati, -ím, vb. impf. heftig wehen, veter huči, C.
Vorenc
hud prid., F99, alastor, huda vèſt; calumniare, -ri, eniga v'hude beſſéde perpraviti; confragosus, -a, -um, hud, oſter; durum frigus, hud, terd mráṡ; malefactum, -ti, enu hudu déllu, hudu ſturjenîe; malum opus, hudu déllu; malus, -a, -um, hud, huda, hudu; mordax, húd, vjédliu; tempestas mala, hudu vremè, huda ura, hud véter
  1. hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati
  1. naj 
  1. hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi
Pleteršnik
húliti 3., -im, vb. impf. blasen: veter huli, C.; — hauchen: v roke huliti = hukati, Fr.-C.; — prim. fuliti.
Pleteršnik
igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
Vorenc
iz hod (iz'hod) m, F8, ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga ṡahoda; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; egreſsus, -us, vun hojenîe, is'hod; exortus, -us, is hod; oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni is hod, ſonza is hajanîe; origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú, is hod; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga is'hoda
Pleteršnik
izpodsółnčən, -čna, adj. izpodsȏłnčni veter = podsolnčnik, Let.
Število zadetkov: 238