Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
naročíti -ím dov., naróčil (ī í) 
  1. 1. izraziti željo, zahtevo
    1. a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje je naročilo za deset milijonov blaga; naročiti stroje iz tovarne; naročiti gradbena dela pri najboljšem ponudniku; pismeno, ustno naročiti; naročiti po telefonu / gostje pridejo, naročijo in plačajo; naročiti skodelico kave; naročiti (si) sadni sok; elipt., pog. naročiti dva deci / pog. naročiti čevlje pri čevljarju dati delati; naročiti opremo v tujini; naročiti telefonski pogovor sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti; naročiti sobo v hotelu rezervirati
    2. b) da kdo kam pride zaradi kakega opravila: naročiti delavce za popravilo hiše / naročil je taksi, da ga je peljal na postajo
    3. c) navadno s predmetnim odvisnim stavkom da kdo kaj uresniči, opravi: tovarišem je naročil, naj molčijo; naroči mu, naj se pravočasno pripravi / naročili so jim ubogati / pog. naročil mu je pozdrave za domače naj pozdravi domače
  2. 2. določiti čas, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti: naročiti pacienta za ponoven pregled; zdravnik ga je naročil čez dva meseca; krojač me je naročil za sredo / naročil sem jo pri okulistu
    ● 
    pog. pri mojem bratu so naročili bratova žena je noseča; kakor bi ga naročil, je stopil v hišo v najbolj primernem, pravem času; vreme je, kot bi ga naročil zelo lepo, ugodno
    naročíti se v zvezi z na  postati (stalni) odjemalec, kupec: naročiti se na časopis, revijo; na zbirko se lahko naročite vnaprej
    naročèn -êna -o: naročen film; biti naročen na časopis; naročen sem pri zdravniku; naročene knjige; naročeno blago; vreme je kakor naročeno; sam.: natakar je prinesel naročeno
SSKJ
naročník -a (í) 
  1. 1. kdor naroča kako blago, storitev: naročniki prejmejo blago takoj po vplačilu; zadovoljiti naročnike; napraviti pogodbo z naročnikom; naročnik gradbenega objekta, (malega) oglasa / radijski, telefonski, televizijski naročniki
  2. 2. kdor se vnaprej naroči na kaj: naročniki imajo popust; pridobivati naročnike za časopis / stalni naročniki revije
SSKJ
naznaníti in naznániti -im dov. (ī á ā) 
  1. 1. narediti, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanili so gosta; prosim, naznanite me direktorju najavite
    // psi so z lajanjem naznanili njihov prihod
    // vnaprej pokazati, opozoriti na nastop, pojavitev česa: naznaniti nesrečo, nevarnost / temni oblaki so naznanili nevihto; pomlad se je že naznanila
  2. 2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: znanec ga ni naznanil; naznaniti tatu; šel je in se sam naznanil
  3. 3. knjiž. sporočiti, povedati: naznaniti imena nastopajočih; naznanil je, da se bo poročil; naznanila mu je, kako se je to končalo
    naznánjen -a -o: naznanjeni gostje; to je bilo naznanjeno v časopisu
SSKJ
naznánjati -am nedov. (á) 
  1. 1. delati, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanjati goste; prijatelji so se mu naznanjali po telefonu / petelini so s petjem naznanjali dan
    // vnaprej kazati, opozarjati na nastop, pojavitev česa: naznanjati nesrečo, nevarnost / zvon je naznanjal, da nekje gori; svetloba se je naznanjala na obzorju
  2. 2. sporočati pristojnemu organu storilce kaznivih dejanj: ni hotel naznanjati ljudi oblastem
  3. 3. knjiž. sporočati, obveščati: naznanjam vam veselo novico; v pismu mu naznanja, da je stvar uspela
    naznanjajóč -a -e: dobil je obvestilo, naznanjajoče dan njihovega prihoda
SSKJ
nèuspèh tudi nèuspéh -éha (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od uspeha: neuspeh ga je potrl; bala se je neuspeha; doživeti neuspeh; gospodarski, vzgojni neuspeh; vrsta neuspehov; uspehi in neuspehi / neuspeh prošnje, vloge neuspešnost
 
publ. prizadevanje je obsojeno na neuspeh že vnaprej se ve, da ne bo uspešno
SSKJ
obsodíti in obsóditi -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. narediti, imeti koga za krivega česa: obsodili so ga, da je denar ukradel; obsodili so me, da lažem; s tem si se sam obsodil / po krivem obsoditi
    // ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: obsodili so ga za izdajalca, sleparja; obsodili so ga za neumnega
  2. 2. izraziti, imeti odklonilno stališče: njegovo ravnanje so vsi obsodili / publ. tisk je obsodil agresijo
  3. 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora, je prisiljen kaj storiti, biti v kakem neprijetnem stanju: obsodili so jo, da mora hoditi zadnja; obsodili so ga na, v molk / vojna je deželo obsodila na pomanjkanje / okupator je narod obsodil na smrt
  4. 4. jur. s sodbo določiti kazen zaradi določenega kaznivega dejanja: obsoditi morilca; obsoditi na denarno kazen, smrt; sodnik ga je obsodil v njegovi odsotnosti; obsoditi nepogojno, pogojno
    ● 
    zastar. obsodil sem, da imam pametnega moža pred seboj ugotovil, spoznal; zastar. obsoditi k smrti na smrt; obsoditi na galejo v srednjem veku na veslanje na galeji
    obsójen -a -o: obsojen je zaradi izdaje; vsi smo obsojeni na čakanje; obsojen je na več let zapora; obsojena je na životarjenje
     
    ekspr. stavba je že obsojena podrli jo bodo; obsojen na publ. prizadevanje je obsojeno na neuspeh že vnaprej se ve, da ne bo uspešno; ekspr. ta živalska vrsta je obsojena na smrt bo izumrla; ekspr. zaradi poklica sem obsojen na zgodnje vstajanje moram zgodaj vstajati; sam.: na smrt obsojeni je pobegnil iz zapora
SSKJ
okrógel -gla -o [əu̯prid. (ọ́) 
  1. 1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike
    // ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber / okrogel šotor / okrogla soba / okrogli oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic
    // ki ima obliko krogle ali dela krogle: okrogel kamen, sad; zemlja je okrogla / ta človek ima okroglo glavo / okrogel knjižni hrbet / ekspr. zaradi nepravilnega sedenja ima okrogel hrbet navzven ukrivljen, zaobljen
  2. 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: ta obleka je primerna za okrogle ženske; biti okrogel kot sodček / biti okrogel v telo / ima lepe, okrogle roke / ker je več jedel, so postajala njegova lica vse bolj okrogla
  3. 3. nav. ekspr. ki ima manjše mestne vrednosti enake vrednosti nič: tri tisoč petsto je okroglo število
    // pri katerem sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane ali so spremenjene v najbližjo večjo vrednost, enoto: to so bolj okrogle, orientacijske številke / deset dolarjev je okroglih dvesto dinarjev nekako, približno
    // ki poudarja polnost navedene vrednosti, enote: imela je okroglih tisoč zlatnikov dote
  4. 4. ekspr. precej velik, precejšen: plačati je moral okrogel znesek / poneveril je precej okroglo vsoto
    ● 
    ekspr. on je večkrat okrogel (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. kmalu bo rodila, saj je zmeraj bolj okrogla njena nosečnost je že zelo vidna; ekspr. zardeva pri vsaki okrogli besedi nespodobni; publ. konferenca finančnikov za okroglo mizo konferenca, pri kateri so finančniki enakopravni; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; ekspr. peti okrogle pesmi vesele, razposajene; ima okroglo pisavo pisavo z zaokroženimi, širšimi loki, zankami; ekspr. igrati okrogle skladbe živahne, poskočne; ekspr. biti okrogle volje dobre volje zaradi rahle pijanosti, vinjenosti; ekspr. rad pripoveduje okrogle zgodbe nespodobne; šaljive; žarg., šport. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati
    ♦ 
    adm. okrogli žig; gozd. okrogli les les, ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; strojn. okroglo brušenje brušenje okroglih teles, ploskev; teh. okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga
    okróglo prisl.: lani je kraj obiskalo okroglo deset tisoč turistov
    okrógli -a -o sam.: igrati, peti okrogle; rad pove kako okroglo; ekspr. pije, dokler ima kaj okroglega v žepu dokler ima kaj denarja; to je na okroglo tisoč dinarjev
SSKJ
pámet -i ž (á) 
  1. 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje pamet; poslušati, ubogati pamet; zaradi nesreče je bil čisto ob pamet; sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; spraviti dekle k pameti; biti pri čisti, pravi, zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati
    // ekspr.: zaradi starosti ga zapušča pamet razum; glej, da ti ne bo prevelika pamet v škodo bistrost, nadarjenost; premišljenost, preudarnost; ko bi imel boljšo pamet, bi si to zapomnil spomin; po njegovi pameti je prav po njegovem mnenju; star. do zadnjega je bil pri pameti zavesti; star. nisem več te pameti tega mnenja
    // kot opozorilo, svarilo ljudje, pamet
    // ekspr., s prilastkom človek glede na svoje dojemanje, razsojanje: prepričaj kmečko pamet o tem, če moreš; njena ženska pamet tega ne more odobravati
  2. 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi po pameti, s pametjo premišljeno, razsodno: presojati, ravnati po pameti; delati s pametjo / piti po pameti zmerno
    ● 
    ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; ekspr. končno ga je srečala pamet je začel premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; ekspr. to mi ni padlo, prišlo na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; na pamet govoril je na pamet ne da bi si pomagal z vnaprej sestavljenim, napisanim besedilom; računal je na pamet ne da bi si računske operacije pisal, ne da bi uporabljal pripomočke; ekspr. to trdiš na pamet brez dokazov, ustreznih podatkov; učiti se na pamet tako, da se besedilo zapomni dobesedno; znati pesem na pamet tako, da jo je mogoče povedati dobesedno; ekspr. take povodnji človeška pamet ne pomni ljudje ne pomnijo; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten; pog. bolj počasne pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. niti na konec, na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. imej pamet, fant, (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar vsakemu tisto, česar nima; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat
SSKJ
plán -a (ȃ) 
  1. 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo, načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva; dolgoročni, kratkoročni gospodarski plan; finančni plan; plan investicij / plan poleta
    // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti plan; preseči proizvodni plan / letni, mesečni plan; petletni plan
  2. 2. nav. mn., redko kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti; načrt: ima zelo velike plane / njegov življenjski plan se ni uresničil
  3. 3. redko grafični prikaz kakega objekta, področja; načrt: izdelati, izrisati, kopirati plan / kupiti plan mesta zemljevid
  4. 4. film. razvrstitev filmanih, slikanih oseb, predmetov glede na globino slike: različni plani v filmu / drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko
    // igralčev obraz so prikazali v prvem planu
    ● 
    publ. v planu je, da dobi vas vodovod mislijo, nameravajo narediti, napeljati vodovod; publ. biti pod planom, zaostajati za planom ne izpolnjevati plana; ekspr. zaradi učenja je moral potisniti nogomet v drugi plan ni se mogel več veliko ukvarjati z njim; ekspr. vedno je hotel biti v prvem planu v ospredju, prvi
    ♦ 
    fin. kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah
SSKJ
planêr -ja (ȇ) kdor vnaprej razmišlja o čem in predlaga, določa ustrezne ukrepe, načrtovalec: planerji so predvideli povečanje proizvodnje; razpisano je delovno mesto planerja / regionalni planer; planer stanovanjske graditve, proizvodnje / vojaški in politični planerji
SSKJ
planírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe, načrtovati: letos planirajo za deset odstotkov večjo proizvodnjo jekla; planirati razvoj gospodarstva / podjetje je planiralo nakup petih stanovanj / planirali so izlet
  2. 2. ravnati, izravnavati: planirali so zemljišče okrog hiše; planirati s stroji
    planíran -a -o: dosegli so planirani izvoz; planirana akcija je uspela; planirano gospodarstvo; planirano zemljišče
SSKJ
pojávnost -i ž (á) lastnost, značilnost pojavnega: dojemati svet po njegovi pojavnosti; tega slikarja zanima plastična pojavnost predmeta / opisati zunanjo pojavnost česa podobo, videz, zunanjost; publ. idejne in slogovne pojavnosti romana značilnosti
// kar se pojavlja, obstaja na čutno zaznaven način: metafizika že vnaprej osmišlja celotno pojavnost; ta pojav je del širše pojavnosti
SSKJ
predestiníranost -i ž (ȋ) knjiž. dejstvo, da je kdo vnaprej določen, namenjen za kaj: govorili so o fantovi predestiniranosti za vojaški poklic
SSKJ
predestinírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej določiti, nameniti za kaj: talent in delovna vnema sta ga predestinirala za velika dela
    predestiníran -a -o: biti predestiniran za znanstvenika; to področje je predestinirano za industrializacijo
SSKJ
prèdnaročílo -a (ȅ-í) predhodno naročilo, naročilo vnaprej: prednaročil ne sprejemajo; za te avtomobile imajo že veliko prednaročil / v prednaročilu stane knjiga precej manj
SSKJ
prèdplačílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) v zvezi z vozovnica ki se plača vnaprej: potniki s predplačilnimi vozovnicami
SSKJ
prèdplačílo -a (ȅ-í) predhodno plačilo, plačilo vnaprej: predplačilo za nakup avtomobila
SSKJ
predpostáviti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri analizi smo predpostavili, da so vsi učenci enako stari / predpostavimo, da bodo vsi prijavljeni res odšli na izlet / predpostaviti tek dogodkov predvideti
  2. 2. knjiž. dati prednost: vedno predpostavi delo zabavi / te vrednote je predpostavil vsem drugim / Koseskega so hoteli predpostaviti Prešernu
    predpostávljen -a -o: predpostavljena hipoteza, trditev; to dejstvo je bilo predpostavljeno
     
    publ. uresničevanje predpostavljenih nalog vnaprej določenih; publ. v državi ni bilo nobene predpostavljene stranke nadrejene, vodilne; sam.: publ. predpostavljenim je poročal o svojem delu nadrejenim, predstojnikom
SSKJ
predvídeti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa: predvidel je nesrečo; predvideti slabo vreme; tega ni mogoče predvideti / predvideti tok dogodkov
  2. 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določiti, upoštevati: predvideti povečanje proizvodnje; v proračunu so predvideli gradnjo nove šole
    // na osnovi določenih podatkov vnaprej določiti, izračunati: do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvideli
    predvíden -a -o: vse je potekalo po predvidenem načrtu; za vsak prekršek je predvidena kazen; predvideno povečanje izvoza
SSKJ
predvidévati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o uresničitvi česa: predvidevati konec vojne; predvidevajo, da se bodo spopadi še nadaljevali / vnaprej predvidevati
  2. 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določati, upoštevati: predvidevati gradnjo ceste; načrt predvideva povečanje proizvodnje / za take prekrške predvideva zakon stroge kazni določa
    predvidévan -a -o: z zakonom predvidevane kazni; predvidevano povečanje izdatkov
Število zadetkov: 122