Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bùmf in búmf medmet
    1. posnema zvok ob nepričakovanem močnem udarcu
      1.1. ponazarja močen udarec, padec, doskok
    2. ponovljeno posnema nizke zvoke glasne glasbe
    3. ekspresivno ponazarja nenadno, hitro spremembo
ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativne besede buf, morda pod vplivom ↑bum
SSKJ²
búnkanje -a s (ȗ)
glagolnik od bunkati: bunkanje na vrata; bunkanje s pestjo
Pravopis
búnkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búnkanje (ȗ) na kaj ~ ~ vrata; bunkati po čem ~ ~ oknu; poud. bunkati koga |tepsti|
Pleteršnik
bȗnkati, -am, vb. impf. 1) schlagen (z. B. mit der geballten Faust), puffen, klopfen, Jarn., Cig., Jan.; na vrata b., Št.; začela je b. pivce, LjZv.; — 2) die Bassgeige spielen, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 3) b. se, bauchig werden, C.
SSKJ²
búrnik -a m (ȗ)
nar. zapah, tramič čez notranjo stran vrat: zapahniti vrata s hrastovim burnikom
// vdolbina, v katero se ta zapah porine:
SSKJ²
búškniti -em dov. (ú ȗ)
1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo
3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh
4. preh. suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet
● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ²
bútanje -a s (ū)
glagolnik od butati: butanje in sopihanje parnih kladiv; butanje valov; butanje na vrata / butanje topov
Celotno geslo Vezljivostni G
bútati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.
SSKJ²
butler tudi bátler -ja [bátler] m (á) zlasti v angleškem okolju
služabnik, strežnik v ugledni, premožni hiši: na vrata je potrkal butler in naznanil, da je večerja pripravljena
Celotno geslo Frazemi
Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso, íti v Canósso, odíti v Canósso, odpráviti se v Canósso, podáti se v Canósso, pót v Canósso, príti v Canosso
Celotno geslo eSSKJ16
cegelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na cegel; SODOBNA USTREZNICA: opečni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
cempín -a m (ȋ)
nar. cepin: Balant .. je hotel s cempinom vlomiti vrata (F. Bevk)
SSKJ²
cerkvén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo
♦ jezikosl. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom
    cerkvéno prisl.:
    cerkveno se poročiti
SSKJ²
cerkvíšče -a s (í)
prostor okrog cerkve: vrata na cerkvišče
Celotno geslo eSSKJ16
cesta -e (cesta, cejsta) samostalnik ženskega spola
1. pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: pot, cesta
2. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega z določenim namenom, ciljem; SODOBNA USTREZNICA: pot
3. navadno s prilastkom ravnanje, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa; SODOBNA USTREZNICA: pot
FREKVENCA: 234 pojavitev v 25 delih
Celotno geslo eSSKJ
cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər]
    1. glavni del batnega stroja v obliki valja
    2. valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata
    3. valj
      3.1. kar po obliki spominja na valj
    4. visok klobuk s trdim valjastim oglavjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cilíndričen cilíndrična cilíndrično pridevnik [cilíndričən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki cilindrični ki ima obliko valja ali po obliki spominja na valj
    3. v obliki cilindrični ki je v zvezi z očesno napako zaradi neenakomerne upognjenosti roženice
      3.1. v obliki cilindrični ki se uporablja pri korekciji take napake
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. zylindrisch iz ↑cilinder
Celotno geslo Frazemi
copáta Frazemi s sestavino copáta:
bíti copáta, bíti pod copáto, iméti kóga pod copáto, íti po copátah, postáti copáta
Celotno geslo eSSKJ
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]
    1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
      1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
    2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
Celotno geslo Frazemi
cvétje Frazemi s sestavino cvétje:
bíti v cvétju, bódi v cvétju, bodíte v cvétju
Število zadetkov: 1457