Zadetki iskanja
Pleteršnik
krȋvka,* f. 1) der Thürangelhaken: vrata se na krivkah vrte, Glas.; — 2) die Schuldige, die Thäterin, Cig.
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
lopútniti, -ȗtnem, vb. pf. schmettern, Cig.; schlagen: z gorjačo po konju l., Jurč.; z durmi l., die Thür zuschlagen, Cig.; na vrata l., an die Thür pochen, Lašče-Levst. (M.); močno loputne ob duri, Jurč.
Prekmurski
lǜba tudi ljǜba tudi lùba -e ž dekle, ljubica: Lejpi, mládi i bogáti moski bi jo radi meli za zákonszko tivárisiczo, ali za lübo KOJ 1845, 112; Mátka; zárocsnicza, lyüba KOJ 1833, 165; Odpri gori luba zeléna vráta AIP 1876, br. 2, 7; Jôcse sze luba AIP 1876, br. 2, 7
Svetokriški
mesto -a s mesto, tj. 1. večje utrjeno naselje: tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor: laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
Pleteršnik
nabotíti se, -ím se, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, C.; — vrata se nabotijo od mokrote, Savinska dol.-C.; — nabočen, angeschwollen, C.
Svetokriški
nagel -gla prid. 1. nagel, nenaden: kadar bi sapovedal de bi ta nagli im. ed. m dol., inu strashni potreſs imel semlo stresti ǀ kaj nebo ſturila iesa nagla im. ed. ž, greshna, inu nespodobna ǀ poshle naglo tož. ed. ž ſmert, inu ti parvu roijeni martui postaneio ǀ s'naglo or. ed. ž ſmertio je bil vmerl ǀ Her je bil s' naglo or. ed. ž ſmertio shtrajfan ǀ Ti domazhi nad leto taku naglo or. ed. ž ſmertio ſe preſtrashio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio, inu vſe treske, inu nagle tož. mn. ž ſmerti is ſerza voszhio 2. vzkipljiv: nasha huda nauada pak, inu nagla im. ed. ž natura ſmota tiga Satana premagaio zhloveka ǀ pravio de ſo ſilnu nagle rod. ed. ž, inu jesne nature ǀ je imela eniga grobiga, nagliga tož. ed. m ži., inu hudobniga mosha ǀ kadar bi premislili leto resnizo bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo tož. ed. ž ieſno naturo umojſtrili ǀ nebodite taku nori, inu nagli im. mn. m, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik na naglem nepričakovano, nenadoma, na hitro: nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil ǀ na naglim pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha ſe preoberne ǀ po plazu je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ na naglem sashlishi S. Hilarion enu ſilu velik shraj ǀ Pridigar je bil nanaglom sbolel ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna vrata sapre ǀ iutre, ali danaſs: na naglom, ali pak po dolgi bolesni ǀ na naglam s' prasnimi rokami ſe je mogla prozh pobrati
Pleteršnik
napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.-C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.-C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, (Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.
Pleteršnik
nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.
Pleteršnik
nasájati, -am, vb. impf. ad nasaditi; 1) ansetzen: kokoši n., da valijo; — 2) anpflanzen; — 3) snope n., Garben zum Dreschen zurecht legen; — 4) aufstecken: vrata, okna n.; sekire na toporišča n.; polne vile sena n., Ravn.; — 5) n. jih komu, jemanden prügeln: nasajala sta si jih, Ben.-Kl.; — 6) n. se nad kom, jemandem ungestüm drohen, ihm pochen, V.-Cig.
Pleteršnik
natəkníti, -táknem, vb. pf. 1) aufstecken, anstecken; n. kaj na kol, na rog, na vilice; n. kolo na os; n. prstan na prst; einhängen: n. vrata, okno; anziehen: n. rokavico na roko; n. na-se obleko, sich schnell ankleiden; vse na-se n., sich alles auf den Leib hängen, alles auf Kleidung aufwenden; — n. komu kaj na nos, einem etwas auf die Nase binden; — 2) reizen, C.; nataknjen, gereizt, verdrießlich; ves jezen in nataknjen, Ravn.; prim. nasajen; — 3) bestecken: čelada s perjem nataknjena, Dict.; — s koljem n. (n. pr. grah), pfählen, Cig.
Prekmurski
nàvelci prisl. na veliko: odprite sze vráta navelczi TA 1848, 19; pito Stevan, na velci glédavsi AIP 1876, br. 9, 6
Prekmurski
nebèski -a -o prid. nebeški: ka je on otecz nebeſzki TF 1715, 26; Otecz nas drági nebeszki ABC 1725, A6a; otecz nas drági Nebeſzki SM 1747, 60; Ocsa vas nebeſzki KŠ 1771, 19; Ocsa Boug Nebeszki KM 1783, 92; Moj náj véksi kincs nebeſzki SŠ 1796, 5; nas Ocsa nebeſzki SIZ 1807, 8; Ti nebeſzki král BRM 1823, 6; Oča Nebeski BJ 1886, 8; ta nebeſzka virtus TF 1715, 1; Oh vekivecsnoſzt nebeſzka KŠ 1754, 272; Nebeſzka Rejcs doli pride BKM 1789, 1; Ti ta nebeſzka denicza BRM 1823, 2; sze dvouja Domovina odpira, nebeszka nájmre KOJ 1833, IX; leprai oſztáne Nebeſzko kraleſztvo SM 1747, 82; ſze je pribli'zalo králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 12; mleiko návuka nebeſzkoga prekláda TF 1715, 7; lübeznoſzt Ocsé Nebeſzkoga SM 1747, 2; ſzkrovnoſzti králeſztva Nebeſzkoga KŠ 1771, 42; Pokoj bi nám dáo nebeſzka orſzága SŠ 1796, 49; Szini ocsé nebeszkoga KAJ 1848, 9; z-nebeſzke viſzine dober blagoſzlov SIZ 1807, 6; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Ocszi Nebeſzkomi SM 1747, 41; nej ſzam bio neveren nebeſzkomi videjnyi KŠ 1771, 422; Hvála bojdi Oczi nebeſzkomi BKM 1789, 7; Nej sze je vidilo Sztvoriteli nebeſzkomi SIZ 1807, 8; drági Nebeſzki zálog kſzebi priemlemo TF 1715, 40; me obdersi na ſzvoi Nebeſzki Orſzág SM 1747, 31; Ki pride Vu nebeſzki Orſzág nász pelat BKM 1789, 8; me vu Nebeſzko domovino pripelai SM 1747, 57; Diko nebeſzko dáva BRM 1823, 4; Domovini, naj sze vu nebeszko pripravla KOJ 1833, X; kſzebi gori priſſau vu nebeſzko kraleſztvo TF 1715, 30; ár zapérate králeſztvo nebeſzko pred lidmi KŠ 1754, 163; vucsen na králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 46; i nám pri Otſi nebeſzkom ſzinovcſino zadoubo KŠ 1754, 107; náj ménſi ſze bode zváo vkráleſztvi nebeſzkom KŠ 1771, 14; vnebeſzkoj hi'zi KŠ 1754, 142; da bi ſzlü'zili vojſzki nebeſzkoj KŠ 1771, 362: v-nebeſzkoj soli Naveke zvisávam BRM 1823, 7; ſzpejvajo nebeſzki ſerezje BKM 1789, 1b; májo i fticze nebeſzke gnejzda KŠ 1754, 108; i fticze nebeſzke ſzo ſze gnejzdile KŠ 1771, 216; Geto i te nebeszke fticze dicſijo BKM 1789, 5b; Jeſzo i nebeſzka tejla i zemelſzka tejla KŠ 1771, 523; Naj pridem do nebeszki vrát KŠ 1754, 262; Naj ſze vſzáko koleno naklekne ti nebeſzkih i zemelſzkih bodoucsi ſztvári KŠ 1771, 594; tih Nebeszkih, zemelszkih KM 1783, 174; Oh ſztvoritel zvejzd nebeſzkih BKM 1789, 4; i k-nebeſzkim ſzvéczom ſzpodobnejsi poſztánes BKM 1789, 8; ki je teliko nebeſzke, i zemelſzke ſztvári ſztvouro KM 1796, 4; vsze szi podvrgao .. Fticze nebeszke TA 1848, 7; Nebeſzka vráta mi odpré KŠ 1754, 270; Nebeſzka vráta oudproſzi BKM 1789, 4; naj goſzpodüje nad nebeſzkimi fticzami KŠ 1754, 95
nebèski -a -o sam. nebeški: Memu ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; ſze trüdi; a za ta nebeszka pa KŠ 1754, 5a; ino ſze za ta nebeſzka pascsiti SIZ 1807, 10; ki ládajo za ti nebeſzki volo KŠ 1771, 587
nebèski -a -o sam. nebeški: Memu ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; ſze trüdi; a za ta nebeszka pa KŠ 1754, 5a; ino ſze za ta nebeſzka pascsiti SIZ 1807, 10; ki ládajo za ti nebeſzki volo KŠ 1771, 587
Svetokriški
nebeški -a prid. nebeški: Ta je taisti Nebeſhki im. ed. m kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal ǀ ta Nebeshki im. ed. m shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ V'Kateri ta pravi Nebeshi im. ed. m shaz Christvs Iesus je bil sKrit ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki im. ed. m shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal ǀ Vſmileni G: Bug, inu krajl Nebeshiki im. ed. m ǀ Tebe pak, o Gospud Bug Neheſhki im. ed. m ozha pohleunu proſsim ǀ Manna, ali taista spisha Nebeſhka im. ed. ž je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Kaj vam danaſs govori ta NebeshKa im. ed. ž Reſniza Chriſtus Ieſus ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka im. ed. ž danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy ǀ ſonze NebeſhKu im. ed. s naſs gajshla s'tuliKain shtrajfingi ǀ Tu Nebeshku im. ed. s krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu ǀ pres lona Nebeſhkiga rod. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga rod. ed. m je padla ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam ſvoje Nebeſhke rod. ed. ž gnade ǀ jest ijh morem ozhetu Nebeshkimu daj. ed. m pokasat ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu daj. ed. m ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski; kakor Nebeſhki daj. ed. ž ǀ k'tej Nebeſhki daj. ed. ž vezherij ǀ sdaj bi ſe troshtala ta vezhni Nebeſhki tož. ed. m shaz doſezhi ǀ imamo premishluati ta Nebeshki tož. ed. m grosd Chriſtuſa Iesuſa ǀ Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga tož. ed. m ži. sa ſledni dar pohleunu sahvalit ǀ ſam bodem ozheta Nebeshkiga tož. ed. m ži. sa vaſs proſsil ǀ vſy shelite to krono Nebeſhko tož. ed. ž ǀ To sgubleno erbszhino Nebeshko tož. ed. ž supet ſmo bilij doſegli ǀ hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko tož. ed. ž ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo volo, sa Nebeſhku tož. ed. s veſelje ǀ je shal v'zerku krajleſtvu nebeſhu tož. ed. s iskati ǀ bodete sagviſheni Nebeshku tož. ed. s krajleſtvu sadobiti ǀ je shla v'NebeſhKu tož. ed. s Krajleustvu ǀ malu yh bo v'Nebeshku tož. ed. s Krajleſtvu prishlu ǀ Sedij Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim mest. ed. m ſtoli ǀ ſi shlushio en velik lon v'Nebeſhkim mest. ed. s krajlevſtvi ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm mest. ed. s krajleustvi ǀ prèd tem Nebeſhkim or. ed. m Rihtariam bo ſtal ǀ je vidil pred Krajlom Nebeſhkom or. ed. m stati ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim or. ed. m ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem or. ed. m lonam polonal ǀ Glihi vishi ſe sgodij s'to Nebeſhko or. ed. ž ſpisho ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko or. ed. ž Manno S. R: Teleſsa ǀ de bi gorezhi ratali kakor ſo ty Nebeſhki im. mn. m Seraphini ǀ v'katerem ſe najdeo vſy shazi Nebeshki im. mn. m ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj im. mn. m veliku veſſejle oſnanio ǀ mozhy Nebeſhke im. mn. ž ſe bodo od ſtraha treſle ǀ Vrata Nebeshke im. mn. ž … ſe ſo odperle ǀ ne vidite de vrata Nebeshka im. mn. s ſo vamm odperte ǀ tulikajn kron Nebeſhkih rod. mn. sgubite ǀ vſyh troshtu Nebeſhkyh rod. mn. polne te sazhete S. Boshizhne prasnike ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij inu shazu Nebeshkijh rod. mn. je zhloveku dal ǀ cilu na shazhe Nebeſhke tož. mn. m je bil posabil ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste Nebeshke tož. mn. m ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke tož. mn. m troshte ǀ S: Peter, katerjmu je bil kluzhe NebIshke tož. mn. m dal ǀ de bi molili, inu Nebeſhke tož. mn. ž rizhi premiſhluali ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke tož. mn. ž ſkriunusti ǀ mij pak s'S. Rus. T. ſi odpremo vrata Nebeſhke tož. mn. ž/s ǀ s'Kusi taiste Nebeſhke tož. mn. ž/s vrata noter poſtè → nebeski
Svetokriški
nekatero prisl. nekaj: nekateru million ludy je bilu pomerlu ǀ Vrata Nebeshke katere nekateru taushent lejt ſo bile saparta ǀ je bil naſſitil nekateru taushent lazhneh pershon ǀ v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent ludij je bilu ǀ de bi meni poslal nekiteru taushent Angelou na pomozh ǀ Aku neketeru ſtu leit potle je taku tarda ta sapuvid ludem naprei prishla
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 242
Dostopnost