Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geologija
mediteránska smér -e smerí ž
Geologija
mediteránski prelòm -ega -ôma m
Geografija
monadnock -a m
Jezikovna
Naglasna premena pri sklanjanju: »vzhòd – vzhóda« ali »vzhòd – vzhôda«?

Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?

SSKJ²
naselíti -sélim dov. (ī ẹ́)
napraviti, da kdo pride kam prebivat, živet: naseliti koga na nenaseljenem ozemlju; begunce so naselili po vaseh; začasno naseliti / naseliti divjad v lovišče, ribe v akvarij
// z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna območja so naselili s tujimi kmeti; deželo bi bilo treba gosteje naseliti / evropski vzhod so naselili Slovani z naselitvijo zavzeli, zasedli
    naselíti se 
    priti kam prebivat, živet: naseliti se na deželi, ob reki; začasno, za stalno se naseliti / tod so se naselila germanska plemena / po kotih so se naselili pajki / plesen se naseli na liste in plodove; pren., ekspr. v hišo se je naselila bolezen, skrb; v njegovem srcu se je naselil mir
    naséljen -a -o:
    ozemlje je bilo naseljeno že v ledeni dobi; gosto, strnjeno naseljeno območje; stalno naseljen
Celotno geslo Sinonimni
nastánek -nka m
začetek obstajanja česa kot rezultat določenega procesa, dogajanjapojmovnik
SINONIMI:
nastop, knj.izroč. geneza, zastar. postanek2, ekspr. rojstvo, star. spočetek, knj.izroč. vzhod, knj.izroč. vznik
Celotno geslo ePravopis
Nikolaj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Nikolaja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
IZGOVOR: [nikoláj], rodilnik [nikolája]
BESEDOTVORJE: Nikolajev
SSKJ²
óbla -e ž (ọ̑)
1. knjiž. zaobljen, okrogel predmet: steklena obla; rečni kamni z obliko oble
♦ obrt. rokavna obla zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez
2. geogr., v zvezi zemeljska obla zemlja, zlasti glede na svojo obliko: severna polovica zemeljske oble; plasti zemeljske oble
// knjiž., s prilastkom zemlja sploh: obiskal je večino dežel na naši obli / prizadevati si za mir na vsej zemeljski obli na vsem svetu
● knjiž., ekspr. vzhod sončne oble sonca
SSKJ²
oriènt in Oriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. dežele na vzhodu od Sredozemskega morja: potovati po orientu; filozofski in kulturni vplivi orienta; dišave iz orienta
// vzhod: orient in okcident
Pravopis
oriènt -ênta [ije] m, pojm. (ȅ é) vzhod
Geografija
oriènt -ênta m
Celotno geslo Etimološki
orientȋrati -am nedov. in dov.
Celotno geslo Frazemi
ôvca Frazemi s sestavino ôvca:
čŕna ôvca, gárjava ôvca, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], kot gárjava ôvca, [kot] izgubljêna ôvca, [kot] zablodéla ôvca, krótek kàkor ôvca, krótek kot ôvca, metljáva ôvca, sív kot ôvca
Celotno geslo Frazemi
petêlin Frazemi s sestavino petêlin:
gálski petêlin, gálski petelíni, kot petêlin na gnóju, rdéči petêlin, spustíti rdéčega petelína, ukrotíti rdéčega petelína, vstájati s petelíni, zbújati se s petelíni
Celotno geslo Frazemi
pljúča Frazemi s sestavino pljúča:
iz pólnih pljúč, kričáti iz pólnih pljúč, zadíhati s pólnimi pljúči, zapéti iz pólnih pljúč, zasmejáti se iz pólnih pljúč
Jezikovna
Pomišljaj ali vezaj?

Prosim za pomoč, in sicer kako pišemo Gimnazija Celje - Center? Presledek vsekakor, ampak ali je pomišljaj ali vezaj? Pomišljaj (nestični) pišemo, kadar so določene besede v nekem razmerju, lahko nadomeščajo vejico, oklepaj itd. Vezaj (nestičen) pa se uporablja še zlasti pri dvojnih imenih (Šmarje - Sap, Zofka Kveder - Kajuh). Torej bi se moralo pisati z nestičnim vezajem, ker gre za dvojno ime. Ampak v večini primerov se piše s pomišljajem in ne najdem razlage za to. Ai gre za dvojno ime, kjer se Celje razlaga s Centrom in sta v nekem nasprotju?

Geologija
Pórezenski pás -ega pasú m
Geologija
Posávske gúbe -ih gúb ž
Jezikovna
Prevajanje občnoimenskih prvin zemljepisnih imen

Zakaj se v nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnih sestavin ne prevaja (primer: New York)?

Svetokriški
prihod -a m 1. prihod: poshle naprej PreroKu niega prihot tož. ed. osnanit ǀ zhiſtu ſe bomo k'temu S. prihodu daj. ed. naſhiga lubiga Odreshenika perpravili 2. vzhod: ſonze … vſeskuſi more tejkat od prihoda rod. mn., do sahoda sončni prihod vzhod: ta ſonzhni prihot im. ed. pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle ǀ od ſonzhniga prihoda rod. ed. ǀ je bil obernen pruti Sonzhnimu prihodu daj. ed. ǀ try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu daj. ed.
Število zadetkov: 110