Zadetki iskanja
nabràti se -berém se nabrati se: tolko ognya sze naberé, da iszkre odnyega luszkajo KOJ 1845, 103; Rejszan sze jih je v-souli vnogo nábralo KOJ 1845, 7
(V mlaki) se (v deževnih obdobjih) nabere precej vode.
(V enem dnevu) se je nabral preveč žaljivk in kletvic /kot berač uši/.
1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti
a) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico; pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti
b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napeti pregrinjalo, rjuho
// s takim potegovanjem dati, spraviti kam: napeti platno na les, v okvir; napeti streho nad šotor; napel je nove strune na kitaro / napeli so tristo metrov dolgo smučarsko vlečnico napeljali, zgradili; pren., ekspr. njihovo potrpljenje je napel do skrajnosti; učne načrte so preveč napeli
2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napel jadra; zajel je sapo in napel lica; zaradi nenadnega sunka vetra se je dežnik močno napel / napeti prsi izbočiti
3. nav. ekspr. narediti, da postane kaj po obsegu večje: brsti so se že napeli; izdatna hrana mu je napela želodec; pri petju so se mu napele žile na sencih
// nav. 3. os. povzročiti, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: sveža krma je kravo napela; brezoseb. konje je napelo
4. spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napel je brzostrelko in sprožil; napeti lok
5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napeti mišice; čeprav je napel ušesa, ni nič slišal / napeti misli, spomin / vso voljo je napel, da bi ostal miren
● knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost; ekspr. tudi njega smo napeli za denar smo ga pregovorili, prepričali, da ga je dal; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti biti bolj strog, zahteven do njega
♦ anat. napeti glasilke; navt. napeti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile
- napéti se
1. povečati obseg zaradi vpijanja vlage: les se je napel; pšenični zdrob se v mleku napne / vrata so se napela ukrivila zaradi vpijanja vlage
2. knjiž., ekspr. dvigniti se, narasti: ob nevihti so se vsi studenci napeli / reke se spomladi napnejo v poplave
// vzpeti se: cesta se tam nekoliko napne
3. ekspr. pri kakem dejanju zbrati, uporabiti vso svojo fizično moč: še enkrat so se napeli in voz se je premaknil
// uporabiti vse možnosti, sposobnosti čutil: napel se je, da bi slišal, o čem govorijo; zadržal je dih in se napel kakor struna
4. ekspr. postati čustveno vznemirjen: čutil je, da se je ves napel; vse v njej se je napelo
5. ekspr. pobahati se, postaviti se: v njeni navzočnosti se je še bolj napel kot ponavadi
- napét -a -o
1. deležnik od napeti: napet lok; ošinil ga je z napetim pogledom; toga, napeta drža; napete strune; napeta lica; napeto razmišljanje; poslušati z napetimi ušesi; bil je živčno napet in razdražen; trebuh ima napet kot boben; biti napet kot struna
2. nav. ekspr. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: napeti odnosi med državama; napeta situacija; pogovori so potekali v napetem ozračju
3. ekspr. ki povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: napet film; brati napet roman; tekma postaja napeta; pog. zgodba je napeta kot marela zelo; prisl.: napeto čakati, gledati, poslušati; sam.: najraje bere kaj napetega
1. temeljna enota lokalne samouprave: združiti občine; gospodarsko razvita občina; organi občine; prebivalci občine; statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / občina Grosuplje, Ljubljana, Maribor
// organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / delati na občini
// poslopje, stavba, v kateri ima taka enota sedež: iti na občino; zbrati se pred občino
// do 1965 osnovna upravna enota okraja: občine in okraji
2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini
● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo
♦ pravn. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin
1. zbrati se ~ mize; neknj. pog. povpraševati ~ sosedov pri (vseh) sosedih; publ. hrup ~ previsokih plač zaradi; poud.: ~ in ~ obzidja so bili sovražniki |povsod okrog|; Pogovor se suka ~ počitnic |o počitnicah|; sliniti se ~ predpostavljenih |prilizovati se jim|
2. zaviti ~ bloka na desno; biti komu tesno ~ srca
3. priti ~ enajstih, enajste (ure)
knjiž. osredotočiti: industrijo so osredili v večjih krajih / vse svoje misli je osredil na to vprašanje; čete so se osredile okoli mesta / v takem hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati
♦ teh. osrediti kolo centrirati
- osréden -a -o:
njegovo življenje je monotono, osredeno na eno samo točko
♦ filat. osredena znamka znamka, katere podoba ima na vseh straneh enako širok rob
osréditi se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč.: V hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati; Čete so se osredile okoli mesta osredinile
1. povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju: poveljstvo je osredotočilo čete v bližini nasprotnikovih položajev; ves kapital se je osredotočil v rokah peščice ljudi
// združiti na enem mestu, usmeriti v središče: osredotočiti funkcije; njeno življenje se je osredotočilo okoli doma / knjiž. vsi pogledi so se osredotočili v tisto smer obrnili, uprli / osredotočiti pozornost, prizadevanje
2. v zvezi z na usmeriti prizadevanje, aktivnost: razmere so jih osredotočile na gospodarska vprašanja; popolnoma se je osredotočil na nalogo
● publ. osredotočiti vse napore v izgradnjo boljše družbe zelo si prizadevati, se potruditi za
- osredotóčiti se
(miselno) se zbrati: v takem hrupu se ni mogoče osredotočiti
- osredotóčen -a -o:
osredotočena dejavnost; osredotočena oblast; pri tem delu je potrebna osredotočena pozornost
osredotóčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) osrediniti se: na kaj popolnoma se osredotočiti na nalogo; V hrupu se ni mogoče osredotočiti |miselno se zbrati|
Gospodarstvo in raziskovanje so /izvozno/tržno/ osredotočili (na evropski trg oz. na evropski prostor).
Prodajo so osredotočili na tuje trge.
/Hitro in predvsem zaradi drugih/ se je osredotočil, preden je kaj povedal.
1. dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša: dati, zbrati podatke; obdelati, preveriti podatke; vpisati podatke v tabelo; dokazati kaj s podatki; neuradni podatki; znanstveni podatek; podatek o izvoru besede / podatki kažejo, da se je produktivnost povečala
// nav. mn., s prilastkom določeno dejstvo, ki omogoča določeno stvar spoznati ali o njej sklepati: biografski podatki; demografski podatki; statistični podatki; podatki o nasprotniku / meteorološki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju; osebni podatki s katerimi se ugotavlja istovetnost osebe; tehnični podatki o avtomobilu
2. rač. sporočilo v taki obliki, da se lahko obravnava v računalništvu: vlagati podatke v pomnilnik / banka podatkov velika, navadno javno dostopna zbirka podatkov, namenjena določeni skupini uporabnikov; baza podatkov urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov; izhodni, vhodni podatek
♦ mat. podatek naloge vsako, za rezultat, ki ga naloga zahteva, bistveno dejstvo v formulaciji naloge
1. ugotoviti količino, vrednost in narediti seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisati blago v zalogi / popisati stroške / popisati nastalo škodo
// ugotoviti število in zbrati osnovne podatke
a) vseh prebivalcev določene upravne enote: popisati prebivalstvo; vsi so se morali popisati
b) kake skupine ljudi sploh: popisati za šolo sposobne otroke
● policist ga je ustavil in popisal si zapisal njegove osebne podatke
2. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih; opisati: očividec je nesrečo natančno popisal; svoje življenje je popisal v dveh knjigah
3. s pisanjem izpolniti: popisati dve strani / popisati zidove; ekspr. otrok je popisal vse stene počečkal, pomazal
- popísan -a -o:
popisani listi; popisan s črnilom; natančno popisano blago
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 9
- Naslednja »