Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
dẹ́te -ta s
Celotno geslo Etimološki
dẹ́ti dẹ́nem dov.
Celotno geslo Etimološki
devíca -e ž
Pravopis
dlán -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) razpreti ~; neobč. položiti ~ na ramo roko; poud.: Bilo ni niti za ~ prostora |skoraj nič|; Tam je komaj za ~ zemlje |zelo malo|; To je kakor na ~i |očitno, jasno|; Uspeh je bil na ~i |očiten, zagotovljen|
Pravopis
dnò -à s, dv. -ì -òv/-ôv/dán -ôma -ì -ìh/-éh -ôma; mn. dnà -òv/-ôv/dán dnòm -à -ìh/-éh -í (ȍ ȁ) morsko ~; ~ jame, soda; knj. pog. iti na ~ potopiti se; poud.: ~ družbe |najrevnejši sloj|; dojeti do ~a |popolnoma|; iz ~a srca biti hvaležen |zelo|; izpiti kozarec do ~a |do konca|
Celotno geslo Etimološki
dojīti -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
dósti prisl.
Pravopis
dráž -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ) neobč. privlačnost, mikavnost
Celotno geslo eSSKJ
droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží]
    1. nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi
    2. usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz ↑drozga
Pravopis
droží -í ž mn. -ém -í -éh -mí snov. (ȋ; ȋ í) z ~mi pečen kruh; star. kupiti ~ kvas; vinske ~
Pravopis
dŕst -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȓ) Ribe potujejo na ~, so v ~i
Pravopis
dŕva dŕv in drvà dŕv s mn., druga oblika dalje -òm -- -éh -mí (ŕ; ŕ ȓ; ȁ ŕ) suha ~ za kurjavo
Pravopis
dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
Celotno geslo eSSKJ16
dva3 dvej/dvi dvej glavni števnik
1. izraža število 2; SODOBNA USTREZNICA: dva
2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa dva in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj
2.1 sestavina glavnih števnikov
2.2 sestavina vrstilnih števnikov
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 42 delih
FRAZEOLOGIJA: dolisesti med dvema stoloma, sedeti na dveh stolcih
Celotno geslo eSSKJ16
dvor -a samostalnik moškega spola
1. veliko, navadno razkošno grajeno poslopje, večinoma bivališče vladarja ali visokih dostojanstvenikov; SODOBNA USTREZNICA: dvor
2. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče
2.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja
2.2 navadno v zvezi s hiša površina ob hiši, namenjena gospodarskim opravilom
3. prostor za bivanje živine, drobnice; SODOBNA USTREZNICA: staja, hlev
4. manjše ozemlje, na katerem stoji več bivalnih poslopij in ki predstavlja zaključeno celoto; SODOBNA USTREZNICA: naselje, vas
5. velik, razkošen bivalni prostor; SODOBNA USTREZNICA: sobana
FREKVENCA: 212 pojavitev v 23 delih
Celotno geslo Etimološki
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
Celotno geslo eSSKJ
èh in êh medmet
    1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
      1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
      1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
    2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
    3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
    5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: ↑e
SSKJ²
èh medm. (ȅ)
1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: eh, z njim je križ, je zagodrnjala; eh, bo že kako
2. izraža zavrnitev, nevoljo: eh, kaj bo ta! eh, rad bi že končno imel mir
Pravopis
èh razpolož. medm. (ȅ) ~, bo že kako; ~, kaj bo ta
Celotno geslo Sinonimni
èh razpolož. medm.
izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem
SINONIMI:
e2, o2, knj.izroč. i2
GLEJ ŠE SINONIM: ih
Število zadetkov: 262