Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
koléštra -e ž (ẹ̑)
nar. gorenjsko neroden, nespreten človek: te koleštre ne bi marala
SSKJ²
kònj kônja m, mest. ed. kônju in kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. kônjih tudi kónjih (ȍ ó)
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom, zlasti za ježo in vprego: konj ga je brcnil; konj bije s kopiti ob tla; konja sta hrzala, prhala in se vzpenjala; voz so vlekli štirje konji; konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati; zajahali so konje; z bičem udariti po konju; bel, rjav konj; rezgetanje konj; gara kot konj; je močna kot konj; bil je vedno na cesti kot fijakarski konj / ta konj brca in grize / bos konj brez podkev, nepodkovan; bosanski konj majhne rasti, uporaben zlasti za prenašanje tovorov; čistokrven, dirkalni konj; jahalni konj primeren, izurjen za jahanje; poštni konj; ima tovornega konja; pren., ekspr. skozi predor drvi železni konj
// igrača v obliki konja: deček je jahal lesenega konja / gugalni konj
2. slabš. velik, neroden človek: si pa res konj / kot psovka glej, kam stopiš, konj
3. šah. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran; skakač: vzeti damo s konjem; vrednost konja
4. šport. telovadno orodje z ročaji ali brez njih za gimnastične vaje, preskoke: skakati čez konja / konj na šir postavljen pri gimnastičnih vajah počez
● 
ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; pog. delati iz muhe konja močno pretiravati; ekspr. biti na konju uspeti, doseči cilj
♦ 
vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; belgijski konj konj belgijske pasme; hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo; polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanec; zool. nilski ali veliki povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius
SSKJ²
kràmp krámpa m (ȁ á)
1. orodje za kopanje, navadno s sekalom in konico: zavihteti kramp; tla so bila trda in moral je kopati s krampom; udariti, zamahniti s krampom; težek kramp / ekspr. ves dan so peli krampi
 
ekspr. treba bo prijeti za kramp začeti fizično delati
2. slabš. močen, neroden konj: v hlevu je imel dva krampa / star, garjav kramp
// nizko družabno nespreten, neroden človek: s takim krampom ne moreš nikamor / kaj hočeš, star kramp ni za tako delo
SSKJ²
krévsa -e ž (ẹ̑)
slabš. človek, ki počasi, težko hodi: stara krevsa
// neroden, navadno slaboten človek: same težave ima s to krevso
SSKJ²
kvédrast -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na kveder: kvedrasti čevlji / ekspr. kvedrast človek neroden
SSKJ²
lesén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz lesa: lesen drog, klin, vijak; na grobu stoji lesen križ; lesen okvir; lesena embalaža; lesene grablje, vile; izdelovati lesene igrače; lesene stopnice; lesena škatla; jesti z leseno žlico; ograja je lesena; stal je pred njim kot lesen / lesen pod, strop; lesena gradnja, konstrukcija; invalid z leseno nogo / lesen konj; lesena roba
 
les. lesena blazina podloga iz trdega lesa
2. ki vsebuje trda celulozna vlakna; lesnat2lesena koleraba, repa; redkvica je stara in lesena
3. ekspr. negiben, tog: prsti so od mraza leseni; noge imam čisto lesene / končno se je na njegovem lesenem obrazu pokazal smehljaj / lesen smeh
// neroden2, okoren: v družbi je zelo lesen; ne bodi tako lesen / hoditi z lesenimi koraki / kot psovka zgani se, klada lesena
    leséno prisl.:
    drži se, vede se leseno; leseno se prestopati, se prikloniti; že dolgo ne govoriva, je rekel leseno
SSKJ²
lípov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na lipo: kipec iz lipovega lesa; lipovo cvetje / lipov čaj, med / izrezljati lipovo igračko
 
drži se kot lipov bog je neroden, molčeč
SSKJ²
málo prisl. (á)
1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna; malo vredni predmeti; malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red
// ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel bore malo; kako malo vam je za pravice; francosko razume malo ali nič / prav tako malo se spozna na glasbo kot jaz nič
2. izraža majhno količino ali mero
a) s samostalnikom: do odhoda je (le) malo časa; v takem položaju imamo malo upanja na uspeh; v shrambi je le še malo živil; zemlja z malo dušika; z malo besedami vse pove / ekspr.: časa ima malo malo; nekam malo nas je; denarja ima prav malo, zelo malo; elipt. lep dan je, da malo takih
b) z glagolom: malo govoriti, misliti, pojesti; ne malo, veliko mi je pomagal
// ekspr., navadno v zvezi z manjkati izraža, da je dejanje blizu uresničenja: malo je manjkalo, pa bi ga (bilo) povozilo; elipt. pri predavanju se zelo dolgočasijo, malo da ne zaspijo
3. ekspr., v zvezi s tisto, to izraža prav majhno količino: še tisto malo nam ne privoščijo; še to malo hrane bi nam vzeli?
4. evfem. izraža nezadostno stopnjo: take besede so malo premišljene / malo hvaležna naloga nehvaležna
5. ekspr., v nikalnih stavkih, v zvezi s še, niti, tudi izraža močno zanikanje: še malo mu ni podoben; to me niti malo ne zanima; tudi malo se ni zmenil zanjo
6. ekspr., v nikalnih stavkih izraža veliko mero, stopnjo: denarja ni bilo malo; to me ni malo razveselilo
7. ekspr., navadno nepoudarjen izraža nedoločeno omejitev povedanega: že malo črviv; pri delu je priden, le malo neroden je še; malo čudno se mi zdi; danes pridi malo prej; malo čez poldne / malo močnejši sem pa že od tebe / počakajte malo; malo bolj odpri oči / on je malo čudaka
● 
pog., ekspr. včasih sta si bila malo tako sta se imela nekoliko rada; pog., ekspr. to je malo veliko zame preveč; pog. en malo, star. eno malo mi že pomaga malo, nekoliko; ekspr. še malo, pa bomo doma kmalu; ekspr. kratko in malo (ne) grem izraža podkrepitev trditve ali zanikanja; ekspr. malo po malo sneži pomalo; ekspr. ne razumem ga ne malo ne dosti prav nič; preg. boljše malo kot nič; preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni; prim. kratkomalo, majhen, mali2, malodane, malopomemben, maloprej, manj, najmanj, nemalo, zamalo
SSKJ²
motoróga -e ž (ọ́)
1. nav. mn., obrt. krak, ki veže pesto vodnega kolesa, motovila z obodom: voda je tekla po motorogah in lopatah; škripajoče motoroge
// špica (pri kolesu): iz zadnjega kolesa so štrlele motoroge / v vreteno zabite motoroge
2. star. neroden, nespreten človek: ti motoroga, ti
SSKJ²
motovílast -a -o prid. (í)
ekspr. neroden, zlasti pri gibanju, premikanju: velik in motovilast človek / motovilaste noge / motovilasta pijanost
SSKJ²
motovílež -a m (ȋ)
ekspr. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: ta motovilež je pohodil vse sadike
SSKJ²
motovílo -a s (í)
1. teh. priprava ali del stroja za navijanje, odvijanje preje: vrteti motovilo; prejo navijati na motovilo; hodi kakor staro motovilo
// priprava, na katero se navija vrv, žica: gasilske cevi na motovilu / vodnjak na motovilo
2. slabš. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: nadležno, pijano motovilo
// nepripraven, nepriročen predmet: vrzi proč to motovilo
♦ 
navt. sidrno motovilo naprava za spuščanje in dviganje sidrne verige; usnj. motovilo kad, v kateri se kože s tekočino vred mešajo s pomočjo lopatastega vretena
SSKJ²
navíhati -am dov. (í)
1. narediti, da je kaj nekoliko zvito, zavito: navihati (si) brke
2. zastar. prevarati, ukaniti: spoznal je, da ga je spet navihala
    navíhan -a -o
    1. deležnik od navihati: navihani brki
    2. ekspr. ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: živahen in navihan otrok; videti je neumen in neroden, v resnici pa je zelo navihan / dekle z navihanimi očmi; prisl.: navihano pogledovati, se smejati
SSKJ²
nekóliko prisl. (ọ̄)
1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi
2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti
3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe
SSKJ²
neokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. okoren, neroden2neokoren človek / stare, neokorne puške
SSKJ²
nèokréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
okoren, neroden2je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki
 
ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv
SSKJ²
nèpomogljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nebogljen: neroden, nepomogljiv človek / plah, nepomogljiv pogled
SSKJ²
nèpripráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni pripraven, ni primeren: nepripraven načrt; nepripravno orodje / za tako delo je zelo nepripraven neroden
SSKJ²
nèprivláčen -čna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki ni privlačen: približal se ji je neroden in neprivlačen moški; ne več mlado, neprivlačno dekle / neprivlačen poklic, študij
SSKJ²
neróda -e ž (ọ̑)
ekspr. neroden, okoren človek: ne bo mogel priti na vrh, ta neroda / nič pametnega si ne izmisli, neroda je nespreten, neiznajdljiv človek / kot psovka zakaj pa ne pozdraviš, neroda nerodna
Število zadetkov: 112