Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
nèdorečèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dorečen, ni povedan do konca: nedorečena beseda, misel / pogovor je ostal nedorečen / knjiž. nedorečena resnica; sam.: v njenih besedah je ostalo marsikaj nedorečenega
SSKJ
nèdvójben -a -o prid. (ȅ-ọ̑) zastar. nedvomen: nedvojbena resnica
    nèdvójbeno prisl.: to ga nedvojbeno ne bo prepričalo
SSKJ
nèdvómen -mna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ne vzbuja dvoma, pomislekov: nedvomen dokaz; nedvomni znaki bolezni; nedvomna resnica / ekspr. čaka ga nedvomen uspeh / knjiž. pisateljeve biografske poteze v tej črtici so nedvomne očitne, jasne
    nèdvómno 
    1. 1. prislov od nedvomen: nedvomno dokazati
    2. 2. publ. gotovo: novi ukrep bo nedvomno pripomogel k izboljšanju razmer; to je nedvomno velika skrb
SSKJ
nèizkrívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) publ. nepopačen, neizmaličen: vse, kar je povedal, je bila neizkrivljena resnica / neizkrivljena podoba napredka
SSKJ
nèizmalíčen in nèzmalíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izmaličen: kljub hudemu udarcu je ostal obraz neizmaličen / neizmaličena resnica; neizmaličeno poročilo
SSKJ
nèizpodbíten -tna -o prid. (ȅ-ī) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja
    nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati
SSKJ
nèolépšan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni olepšan: neolepšana resnica
SSKJ
nèoporekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek
    nèoporekljívo prisl.: neoporekljivo dokazati
SSKJ
nèotipljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da otipati: zrak je neotipljiv / ekspr. otipljivi in neotipljivi svet / ekspr. neotipljivi dokaz; sam.: resnica je nekaj neotipljivega
SSKJ
nèovrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz; neovrgljiva domneva, trditev; neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica
// nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv
    nèovrgljívo prisl.: neovrgljivo dokazati, potrditi
SSKJ
nèovŕžen -žna -o prid. (ȅ-ȓ) star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica
    nèovŕžno prisl.: neovržno dokazati
SSKJ
nèpobíten -tna -o prid. (ȅ-ī) knjiž. neovrgljiv, neizpodbiten: nepobiten dokaz; to je nepobitno dejstvo / nepobitna resnica nedvomna
    nèpobítno prisl.: nepobitno dokazati; napovedi so nepobitno držale / ekspr., v povedni rabi nepobitno je, da so doživeli neuspeh
SSKJ
nèponarejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ponarejen: dokazali so, da je listina neponarejena / neponarejeni biseri
// redko nepopačen, neizmaličen: čista, neponarejena resnica; neponarejena dejstva
SSKJ
nèpreklícen -cna -o prid. (ȅ-ī) ki se ne da preklicati, spremeniti: nepreklicen sklep; nepreklicna odločba; njegova odločitev je nepreklicna
// knjiž., ekspr. nedvomen, gotov: to je nepreklicen konec; nepreklicna resnica
    nèpreklícno prisl.: nepreklicno se odločiti, veljati; to je nepreklicno zadnja uprizoritev
    ●     publ. ostal je nepreklicno sam popolnoma, čisto
SSKJ
nèsvésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) zastar. nezaveden, neosveščen: nesvestna množica / nesvestna, da je to resnica, je gledala v mrtvi obraz ne zavedajoč se
SSKJ
nèutajljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da utajiti, prikriti: neutajljivi dohodki; neutajljiva krivda; neutajljiva dejanja / neutajljiva resnica; to so neutajljiva dejstva / neutajljivo razburjenje, veselje
// knjiž. neizpodbiten, nedvomen: bliža se neutajljiv konec; neutajljiv poraz, uspeh / razlika med njima je neutajljiva
    nèutajljívo prisl.: podatki neutajljivo pričajo o tem
SSKJ
nèzmóten -tna -o prid. (ȅ-ọ̑) zastar. nezmotljiv: domišljal si je, da je nezmoten / nezmotna resnica
SSKJ
objektíven -vna -o prid., objektívnejši (ȋ) 
  1. 1. ki se pri presojanju, vrednotenju ne ravna po osebnih nagnjenjih, interesih, ampak po dejstvih; nepristranski, pravičen: objektiven človek, sodnik; spoštovali so ga, ker je zmeraj skušal biti objektiven / objektivna kritika; objektivno ocenjevanje
    // neodvisen od osebnih nazorov, interesov; neoseben, stvaren: niti realizem niti naturalizem nista povsem objektivna; objektivnih meril za lepoto najbrž ni
  2. 2. ki je v skladu z dejanskim, resničnim stanjem, položajem: skušal je priti do objektivnih podatkov; tako govorjenje, pisanje ni objektivno / to je objektivna resnica splošno veljavna
  3. 3. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: objektivni zakoni sveta; objektivna resničnost, stvarnost; to je objektivno dejstvo
    // ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: objektivni vzroki nesreče; dosegati uspehe kljub objektivnim težavam; objektivna in subjektivna krivda / objektivne okoliščine / narava je pogost objektivni motiv v realističnem pesništvu
    ♦     filoz. objektivni idealizem idealizem, ki trdi, da se svet idej da spoznati; fiz. objektivni fotometer fotometer, pri katerem se meri svetloba z merilnim instrumentom, ne z očesom; psih. objektivna metoda v behaviorizmu metoda, ki proučuje zunanje, javno preverljivo vedenje in ravnanje organizmov; šol. naloga objektivnega tipa naloga, ki se more ocenjevati na osnovi objektivnih meril
    objektívno prisl.: govoriti, soditi objektivno; biti objektivno kriv
SSKJ
obsegljív -a -o prid. (ī í) knjiž. ki se da obseči: obsegljivo deblo / s pesniškim izrazom obsegljiva resnica
SSKJ
obstáti2 -stojím nedov. (á í) v sedanjem času in deležniku na -č  
  1. 1. biti, obstajati: v nekaterih deželah še obstoji rasno razlikovanje; obstoji veliko zvezd, ki jih ne moremo videti s prostim očesom; knjiž. resnica obstoji neodvisno od človeka / publ.: obstoji nevarnost, da prevlada tako mnenje nevarno je; obstoji sum, da je to storil njegov sin sumijo; obstoji vprašanje, kako rešiti ta problem vprašanje je; lepota tega jezika obstoji v blagoglasnosti ta jezik je lep zaradi blagoglasnosti
  2. 2. v zvezi z iz izraža, da je, sestoji kaj iz več enot; obstajati: plen obstoji iz dveh zajcev; priprava obstoji iz več delov
    obstojèč -éča -e: družina, obstoječa iz treh članov; prim. obstoječ
Število zadetkov: 120