Zadetki iskanja
1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak; obrizgati, premazati z lakom; tovarna lakov; topilo za lak; trgovina z laki / avtomobilski laki; brezbarvni, motni, sijajni lak; sintetični lak / notranji lak za lakiranje predmetov, ki so v stavbi; zunanji lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; lak za čolne zelo kakovosten zunanji lak, odporen proti vodi; lak za lase, nohte; lak za pohištvo
// tanka prevleka iz tega: lak se lušči, se sveti; pren., ekspr. to ni prava kultura, to je le civilizacijski lak
● pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti
♦ kem. asfaltni ali bitumenski lak raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin; nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu; oljni lak; teh. film laka
2. usnje, strojeno in obdelano tako, da se zelo sveti: lak za čevlje; torbica iz črnega, rdečega laka / goveji, telečji lak
1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom
2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
♦ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev
- latínsko prisl.:
govoriti (po) latinsko; sam.:, star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
1. potrdilo v obliki kartončka, knjižice ali magnetne kartice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica: nimam pri sebi legitimacije; izdati komu legitimacijo; na zahtevo pokazati legitimacijo / policist je zahteval od njega legitimacijo zahteval, da pokaže legitimacijo; nalepiti fotografijo v legitimacijo / članska, novinarska, sindikalna legitimacija; osebna legitimacija ki dokazuje istovetnost osebe; osebna izkaznica; pren. kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode
2. publ. usposobljenost, upravičenost, pravica: za to službo nima potrebne legitimacije; zaradi prestopka je izgubil legitimacijo, da zastopa svoje društvo; človek s tako znanstveno legitimacijo ima dostop na vse univerze
♦ pravn. aktivna legitimacija upravičenost biti tožnik; pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; legitimacija otroka nekdaj pozakonjenje, pozakonitev
1. nanašajoč se na materijo: duhovni in materialni svet / materialna kultura
2. nanašajoč se na material: imeti materialne rezerve; materialna škoda
3. nanašajoč se na proizvajalna sredstva: razvoj družbene materialne baze; nezadostna materialna razvitost družbe / ta dežela ima materialne pogoje za gospodarski razvoj naravna bogastva
4. nanašajoč se na osnovo za življenje, na življenjsko raven, gmoten: izboljšati materialni položaj v državi; upoštevati materialne razmere učencev; ugodno materialno stanje / iskati le materialne koristi
// nanašajoč se na denarna sredstva: prireditev je imela velik materialen in moralen uspeh; za novo šolo bo potrebna večja materialna pomoč občine; biti v materialni stiski
♦ ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; materialna proizvodnja; fin. materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; pravn. materialno pravo pravna pravila, ki določajo vsebino pravic in dolžnosti pravnih subjektov; kazensko materialno pravo pravna pravila, s katerimi se določajo kazniva dejanja in kazenske sankcije zoper storilca takih dejanj
- materiálno prisl.:
materialno podpirati koga; naša družba je danes materialno veliko močnejša kot pred vojno; biti materialno in disciplinsko odgovoren; v starosti je bil materialno preskrbljen; sam.: razlike med duhovnim in materialnim
nanašajoč se na množico:
a) publ. elitna in množična kultura / ta avto je množično vozilo ljudsko
b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični izlet; omenjeno društvo je najbolj množično športno društvo / množični izdelki zelo številni; množičen pojav zelo pogosten / množični sestanek; množična organizacija; publ. sredstva množičnega obveščanja ali množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija
♦ biol. množična delitev delitev, pri kateri nastane iz ene celice več celic; ekon. množična proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. množična pesem zborovska pesem, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. množični prizor prizor, v katerem nastopa množica ljudi; pravn. množični morilec morilec, ki ubije več oseb v krajšem času, navadno naenkrat in v okviru istega dogodka; zal. množična izdaja izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; ljudska izdaja
- mnóžično prisl.:
množično se boriti proti čemu; množično prihajati na prostovoljno delo; množično streljati, zapirati ljudi; množično razširjen avto
1. prehajati z nižje stopnje na višjo
a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: človeštvo neprestano napreduje / gospodarsko, kulturno napredovati / napredovati na vseh področjih / slovenski jezik je v tistem času precej napredoval; znanost hitro napreduje / dojenček lepo napreduje raste, se razvija; učenci dobro napredujejo si dobro pridobivajo znanje
b) glede na količino, intenzivnost: bolezen napreduje; bilateralni odnosi so v preteklem letu zelo napredovali
2. uspešno potekati: vidimo, da delo napreduje / gradnja napreduje po načrtu; celjenje napreduje normalno / ekspr. knjiga, ki jo je začel pisati pred leti, le počasi napreduje
3. nedov. in dov. pomikati se od izhodišča proti cilju: napredovali smo pet kilometrov na dan; zaradi slabega vremena smo le počasi napredovali; v strmini je težko napredoval / nasprotnik je napredoval le v začetku, nato pa se je moral začeti umikati je pridobival območje napadenega
4. dov. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje: ali je že napredoval; napredovati v službi / napredoval je v oficirja
● zaradi spremenjenega načina gospodarjenja gozd vedno bolj napreduje se vedno bolj širi, razrašča; v slovenščini je toliko napredoval, da je lahko bral časopise slovenščine se je toliko naučil; kdor ne napreduje, nazaduje kdor vztraja pri doseženem, zaradi napredovanja drugih zaostaja
♦ šah. kmet napreduje le pri prvi potezi za dve polji se pomakne naprej; šol. napredovati doseči uspeh, ki omogoča vstop v višji razred
- napredujóč -a -e:
napredujoč uradnik; napredujoča bolezen; napredujoča kultura
- naprédoval -a -o:
napredovali aids, rak; lokalno napredovali tumor
- naprédovan -a -o:
lokalno napredovani rak prostate; bolnik z napredovanim stadijem bolezni; napredovana demenca
1. zemljišče, na katerem rastejo rastline v določeni razvrstitvi: iti skozi nasad / hmeljev, oljčni nasad; nasad bombaža, krompirja, vinske trte; riževa polja in tobačni nasadi / intenzivni, poskusni nasadi; javni nasad park; plantažni, terasasti nasad
// rastline, ki rastejo v taki razvrstitvi: pobočje je pokrival bukov nasad; neznanci so poškodovali nasade v parku / obnavljati, redčiti nasad / cesta z nasadi
2. agr. jajca, ki se istočasno valijo: pokazal mu je, kje je nasad / kupiti jajca za nasad / nasad jajc
3. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo: na podu so napravili nasad; mlatijo že osmi nasad / zlagati snope v nasad / nasad snopja
♦ agr. mešani nasad v katerem raste več vrst rastlin, rastlinskih sort; biol. nasad bakterij kultura
nanašajoč se na paleolitik: paleolitski človek / paleolitska kultura / odkriti paleolitsko postajo
biblio. mlajši tekst na pergamentu, s katerega je bil odstranjen prvotni tekst: ambrozijanski palimpsest / kultura, zgodovina kot palimpsest
zabavna glasba različnih glasbenih zvrsti od druge polovice 20. stoletja dalje s poudarkom na preprosti muzikalnosti: izvajal je vse, od tradicionalne in klasične glasbe do sodobnega popa; plesni pop; koncert popa / kraljica popa; v prid. rabi: majice s pop motivi popart motivi; pop zvezdnik; pop glasba; pop kultura; pop skupina; pop zvezda, zvezdnica
kultura v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: ameriška popkultura; sodobna popkultura; mediji, moda in popkultura
1. ponovno cepiti: hodil je po sadovnjaku in gledal, katera drevesa bo treba precepiti; precepiti trto; šipek je precepil z žlahtno vrtnico
2. cepiti ciljno skupino na določenem območju proti določeni bolezni, navadno v določenem roku: celotno vojsko so precepili proti tropskim boleznim; odločili so se precepiti vso populacijo / precepiti otroke, prebivalstvo
3. knjiž. razdeliti, razcepiti: naplavina je precepila potok; tam se dolina precepi / vihar je precepil vrh macesna preklal, razklal; megle so se precepile pretrgale
- precépljen -a -o:
precepljena kultura; precepljeno drevje / precepljeno prebivalstvo
1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla
2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine državljanom omogočiti jim uživati jih
3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam
- priblížati se
1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji
2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda
3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu
4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala
5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti
● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala
- približávši zastar.:
približavši se vasi, je opazil ogenj
- priblížan -a -o:
predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem
nanašajoč se na probiotike: probiotični jogurt, napitek; probiotični mlečni izdelki; probiotično živilo / probiotični mikroorganizmi; probiotične bakterije / probiotična kultura
ki je, deluje proti mafiji: protimafijski zakon; protimafijska komisija; protimafijska zakonodaja; protimafijsko tožilstvo / protimafijski boj, proces; protimafijska kultura
zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: rave jih popolnoma prevzame; poslušati rave; ljubitelji rava; metal, tehno in rave
// glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na tako glasbo: iti na rave; plesati, zabavati se na ravu; izbrati obleko za rave; v prid. rabi: rave party rave zabava; rave glasba; rave kultura, scena; rave zabava glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na tako glasbo
1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego
● rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija
2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev
♦ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; pravn. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v Katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu
1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo
2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda
● knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna
- samoráslo prisl.:
samoraslo ustvarjati
nanašajoč se na srce: srčni utrip; srčna mišica / srčni bolnik; srčno-žilne bolezni; dobiti srčni napad / srčni kirurg; srčno-žilna kirurgija / srčna bolečina, rana; srčne skrivnosti / knjiž. srčni izlivi; srčne težave ljubezenske; srčne vezi; rad se pogovarja o srčnih zadevah o ljubezenskih čustvih; srčno nagnjenje / srčni mir; srčna dobrota; to je moja srčna želja; srčno veselje / srčna kultura / srčna devetka
● srčna kri pesn. žrtvovati srčno kri za domovino življenje; pesn. s srčno krvjo je rosil zemljo bil je smrtno ranjen; ekspr. sedi na mojo srčno stran levo
♦ anat. srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; glavna korenina; srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; igr. srčna desetica, osmica; med. srčni infarkt; srčni kolaps; srčni krč angina pectoris; srčni spodbujevalnik priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; srčna kap; srčna napaka nepravilen razvoj ali bolezenska sprememba srčnih zaklopk; srčna nevroza
- sŕčno
1. prislov od srčen: srčno se vam zahvaljujem za prijaznost
2. ekspr. izraža veliko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: srčno ljubiti koga; biti srčno dober; srčno rad jo ima
nanašajoč se na Sredozemsko morje ali obkrožajoče ga dežele: sredozemske države / sredozemske rastline / sredozemska kultura
♦ arhit. sredozemska hiša kamnita hiša s položno streho, krito s korci; mediteranska hiša; geogr. sredozemsko morje morje, zajedeno globoko v celino in povezano z oceanom z ozkimi prelivi; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 9
- Naslednja »