Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
identifikácija -e ž
1.
pravn. ugotavljanje skladnosti, ujemanja podatkov z resničnimi dejstvi, znakipojmovnik
SINONIMI:
2.
rač. postopek, s katerim (elektronski) računalnik ugotavlja znake glede na postavljeno nalogo
SINONIMI:
SSKJ²
ígričar -ja m (ȋ)
kdor (rad) igra igre, računalniške igrice: izdelek je namenjen zahtevnejšim igričarjem; predani, zagrizeni igričarji; računalnik za igričarje
SSKJ²
ígričarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na igričarje, igre ali računalniške igrice: igričarski računalnik; igričarska miška, tipkovnica; igričarska revija, industrija; igričarsko tekmovanje
Avtomatika
industríjski računálnik -ega -a m
SSKJ²
informácija -e ž (á)
1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / povratna informacija / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje
// mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij / oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila
2. rač. množica vrednosti, ki jo računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija
3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij
♦ biol. dednostna informacija
SSKJ²
ínput -a m (ȋ)
1. kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; vložek: zmanjšali so finančni input v produkcijo; input podjeta / učitelj je v vzgojno-izobraževalnem procesu glavni input
2. vnašanje podatkov v računalnik; vnos: začeti input / avtomatski, ročni input
// podatki, ki se vnašajo v računalnik zaradi obdelave: številčni input
3. rač. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto; vhod: input (računalnika)
SSKJ²
inštrúkcija tudi instrúkcija -e ž (ú)
1. poučevanje izven šole: dobiti, imeti, prevzeti inštrukcije; preživljati, vzdrževati se z inštrukcijami / pog. dajati inštrukcije inštruirati
2. nav. mn. navodilo, napotek (za delo, dejavnost): dati, dobiti, prejeti inštrukcije; zahtevali so pisne inštrukcije; inštrukcija za poslovanje / aparatu so priložene podrobne inštrukcije
♦ rač. inštrukcije za računalnik nekdaj ukazi
SSKJ²
izhóden -dna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na izhod: izhodna odprtina; izhodna vrata / izhodna kontrola
♦ elektr. izhodni signal signal na izhodu naprave; izhodna napetost napetost na izhodu naprave ali generatorja; rač. izhodna informacija množica vrednosti, ki jo računalnik po obdelavi izda; izhodna naprava ali enota naprava, ki posreduje uporabniku, drugim napravam podatke iz računalnika
2. iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: četa se je vrnila na izhodni položaj; izhodna točka / izhodna postaja / nafta je za mnoge kemične izdelke izhodna snov / izhodna oblika bivališč prvotna
Celotno geslo eSSKJ
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti]
    1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
    3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: ↑riniti
Celotno geslo Sinonimni
izúmiti -im dov.
kaj narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju
SINONIMI:
iznajti, odkriti2, neknj. pog. pogruntati
GLEJ ŠE SINONIM: izmisliti si
SSKJ²
izvréči -vŕžem tudi zvréči zvŕžem dov., izvŕzi izvŕzite in izvrzíte tudi zvŕzi zvŕzite in zvrzíte; izvŕgel izvŕgla tudi zvŕgel zvŕgla (ẹ́ ȓ)
1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel veliko lave / voda je izvrgla utopljenca / publ. računalnik izvrže podatke
2. nav. ekspr. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega; izločiti: zaradi slabega vida so ga na naboru izvrgli / konja so pred tekmovanjem izvrgli / izvreči defektno blago / njegov članek so na seji uredništva izvrgli
3. nav. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva; izključiti: vsi člani so bili za to, da ga izvržejo / izvrgli so ga iz svoje srede
4. vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod: krava, svinja izvrže
    izvréči se tudi zvréči se
    1. izroditi se, degenerirati: govedo, krompir se izvrže / sin se jim je izvrgel; plemstvo se je večinoma izvrglo
    2. ekspr., v zvezi z v spremeniti se (v kaj slabšega); sprevreči se: oblast se je izvrgla v tiranstvo; moja žalost se je izvrgla v bolezen
    3. postati neraven, kriv: les se izvrže; smuči se izvržejo
    izvŕžen tudi zvŕžen -a -o:
    izvržen les; izvržen iz družbe, na naboru; izvrženo blago; 
prim. zvreči
Celotno geslo ePravopis
J
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 J-ja tudi J J samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [jə̀], rodilnik [jə̀ja] tudi [jə̀] tudi [jé], rodilnik [jêja] tudi [jé]
Celotno geslo Sprotni
jábolčni SSKJ² pridevnik
    ekspresivno ki je v zvezi z elektronskimi napravami podjetja z logotipom jabolka 
ETIMOLOGIJA: jabolko po zgledu angl. apple prvotno ‛jabolčni’, nato tudi ‛v zvezi s podjetjem Apple’
Jezikovna
Je beseda »strojepisec« zastarela?

Na sodiščih imamo sistematizirano delovno mesto "Sodni zapisnikar". Pogovorno se delovno mesto imenuje "strojepisec".

Informacijski sistem sodišč, ki služi med drugim za pisanje, izpolnjevanje tipskih uradnih dokumentov (vabil, dopisov, ipd. - le-ti se naslavljajo strankam), v nogi dokumenta uporablja privzet naziva strojepisec.

Moja želja je, da avtorjem informacijskega sistema argumentirano predlagam zamenjavo naziva strojepisec z nazivom sodni zapisnikar. Prvi argument je, da strojepisec ni enak nazivu v aktu o sistematizaciji delovnih mest.

Pri drugem argumentu se mi zatakne in prosim za vašo pomoč oz. pojasnilo o tem KAJ JE ZASTARELI IZRAZ. Menim, da je strojepisec zastarel izraz in ne sodi v 21. stoletje. Strojepisci ne pišejo na pisalni stroj in ne stenografirajo. Četudi gre za pogovorni izraz, menim da bi na sodiščih lahko malo posodobiti svoje izrazoslovje. Izraz strojepisec in izraz sodni zapisnikar sta si po pomenu celo stoletje narazen. Na sodiščih na sploh nismo zgledni pri rabi lepe slovenščine in če želimo karkoli spremeniti, je prvi korak naš lasten jezik.

Jezikovna
Je prav »računalnikar« ali »računalničar«?

Lepo pozdravljeni, sam sem proti besedi računalnikar, saj mislim, da je neustrezna. Poklic je računalničar, saj imaš opravka z računalniki in ne z računanjem.

Kakšna pa je raba besede računalnikar oz. računalničar?

Jezikovna
Jezikovne izbire: ali pišemo »z roko«, »na roke«, »ročno« ...

Ali pišemo z roko, ročno, na roko ali na roke? Minule dni sem slišal vse naštete rabe. Katera je prava in zakaj?

SSKJ²
júr2 -ja m (ú)
1. pog. tisoč denarnih enot valute, ki je v obtoku v Sloveniji (dinarjev, tolarjev, evrov): posodil mu je dva jurja; solata bo pozimi po jurju; za nov računalnik je plačal več kot jurja / ekspr. to mu prinaša lepe jurje dosti denarja
2. nav. slabš. nekoliko omejen, neroden človek: takega jurja lahko vsakdo ogoljufa
Jezikovna
Kako je bolje: »prijaviti se v portal« ali »na portal«?

Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.

V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.

Jezikovna
Kako zapisati dva v enem: »2 v 1« ali »2-v-1«?

Pri prevajanju nem. izraza »2-in-1« se pogosto pojavlja neposredna oblika »2-v-1« (jakna 2-v-1), sama pa se zadnje čase sprašujem, ali za vezaja pred in za črko »v« obstaja pravopisna razlaga? Zdi se mi, da se vezaja prevzemata iz (pravilno zapisane) nemške strukture »2-v-1-samostalnik«, torej npr. »2-in-1-Radio«, in sicer tudi, ko se »2-v-1« pojavlja za svojo odnosnico (»radio«). Takšen radio bi sama najraje prevedla kot »radio 2 v 1«, saj ta izraz pravilno odraža razmerja med svojimi deli tudi brez vezajev. Smem? In če da, zakaj?

Jezikovna
Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«?

Zanima me, ali obstaja sopomenka za besedo avtentikacija oz. avtenticiran. Kakšna je pomenska razlika med avtenticiran in avtentičen?

Že vnaprej najlepša hvala za odgovor, hkrati pa izrekam pohvalo za odlično delo, ki ga opravljate v tej svetovalnici.

Število zadetkov: 247