GLEJ SINONIM: vsakdo
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Gledališče
Prekmurski
vsàmogóčnost tudi vsèmogóčnost -i ž vsemogočnost: Vſzamogôcsnoſzt BRM 1823, VI; Vszamogócsnoszt Bôga BRM 1823, 104; Po jákoszti tvoje vszemogocsnoszti KM 1783, 9
Prekmurski
vsàmogóuči tudi vsàmogóči tudi vsèmogóuči -a -e prid. vsemogoč, vsemogočen: O Vſzamogocsi Otecz Goſzpon Bog SM 1747, 57; vſzemogoucsi Boug, ſzmiluj ſze meni KM 1783, 2; globocsina vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Szám Boug vſzamogoucsi je gori napiſzao TF 1715, 12; nego ti ſzám vszamogoucsi Otecz ABC 1725, A7a; Vszamogoucſi Bog proſzim Tebé SM 1747, 49; Oh vekivecsni, vſzamogoucſi Goszpodne Bo'ze KŠ 1754, 223; Ar je Goſzpodin Boug vſzamogoucsi nyegova czérkev KŠ 1771, 806; Vszamogoucsi Boug KM 1783, 11; dicſimo te, Bo'ze vſzamogoucsi BKM 1789, 133; Dika tebi bojdi vſzamogoucsi Oca Boug SŠ 1796, 7; Oh Bog, ki ſzi vſzamogôcsi BRM 1823, 3; ár vszamogoucsi Sztvoriteo je nám haszniti nakano KOJ 1833, IX; komaj ga je ſztvorila vſzamogoucsa dobrouta tvoja KŠ 1754, 228; na deſzniczi Bogá Otsé vſzamogoucsega KŠ 1754, 98; Ocsé vſzamogoucsega KMK 1780, 7; premiſzlimo vſzamogoucsega Bogá zmo'snoſzt KM 1796, 4; Dicſimo Goſzpodna vſzamogoucsega BKM 1789, 23; Vörjem vu ocſi vſzamogoucsem TF 1715, 21; pri Boghi Oczi vszamogoucsem ABC 1725, A5a; pri Bogi Oczi vſzamogoucſem SM 1747, 44; Jaſz vörjem vu Otſi vſzamogoucsem KŠ 1754, 85; Vörjem v-ednom Bougi, Ocsi vſzamogoucsem KMK 1780, 8
Prekmurski
Planinstvo
Besedje16
Prekmurski
vsàznajóuči tudi vsàznajóči -a -e prid. vseveden: Pred Bôgom, ki je vſzaznajôcsi BRM 1823, 36; Pred Bogom, ki je vzsaznajôcsi KAJ 1848, 76; je on vſzaznajoucsi KŠ 1754, 155; ſztvoritel, Dober, i vſzaznajoucsi BKM 1789, 305
vsàznajóči -a -e sam. vsevedni: Te vsaznajôči BJ 1886, 47
vsàznajóči -a -e sam. vsevedni: Te vsaznajôči BJ 1886, 47
Prekmurski
Prekmurski
vsàznànost -i ž vsevednost: Vſzaznanoſzt, i môdroſzt BRM 1823, VI; On vſza vidi Po ſzvojoj vſzaznanoſzti BRM 1823, 103; Nicsesztna je vsza môdroszt szvêta Prôti bo'zoj vszaznanoszti KAJ 1848, 16
Besedje16
SSKJ²
vsè prisl. (ȅ)
1. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: postajajo vse bolj nestrpni; spuščali so se vse globlje; pitne vode je vse manj; zavzemati se za vse tesnejše sodelovanje
2. navadno s primernikom ali elativom izraža visoko stopnjo: vse predober je za vas; vse premalo vemo o tem; vse preveč ga skrbi; vse hujše stvari so že doživeli dosti / tam je vse drugačen red popolnoma; v sobi je bilo vse prazno
3. z oslabljenim pomenom poudarja visoko mejo trajanja, seganja, doseganja: čakali so ga vse do jutra; ravnina sega vse do obzorja; ples je trajal, vse dokler plesalci niso omagali / napil se je vse do nezavesti; napredoval je vse do predsednika
// ekspr. poudarja pomen besede sploh: na trgu je vse črno ljudi; ima vse polno znancev
4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z zaimkom ali prislovom za izražanje množine: kaj vse je že opravil danes; pripoveduje, kam vse bi rad šel; s kom vse se je že pogovarjal; kje vse jih ne sreča marsikje jih sreča
● ekspr. v gozd je šel po vse kaj drugega kot po drva po nekaj popolnoma drugega; ljudje so stali vse tam okrog povsod
1. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: postajajo vse bolj nestrpni; spuščali so se vse globlje; pitne vode je vse manj; zavzemati se za vse tesnejše sodelovanje
2. navadno s primernikom ali elativom izraža visoko stopnjo: vse predober je za vas; vse premalo vemo o tem; vse preveč ga skrbi; vse hujše stvari so že doživeli dosti / tam je vse drugačen red popolnoma; v sobi je bilo vse prazno
3. z oslabljenim pomenom poudarja visoko mejo trajanja, seganja, doseganja: čakali so ga vse do jutra; ravnina sega vse do obzorja; ples je trajal, vse dokler plesalci niso omagali / napil se je vse do nezavesti; napredoval je vse do predsednika
// ekspr. poudarja pomen besede sploh: na trgu je vse črno ljudi; ima vse polno znancev
4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z zaimkom ali prislovom za izražanje množine: kaj vse je že opravil danes; pripoveduje, kam vse bi rad šel; s kom vse se je že pogovarjal; kje vse jih ne sreča marsikje jih sreča
● ekspr. v gozd je šel po vse kaj drugega kot po drva po nekaj popolnoma drugega; ljudje so stali vse tam okrog povsod
Pravopis
vsè1 vsèga tudi vsè vsegà s, cel. zaim. nečloveškosti vsèmu tudi vsemù vsè vsèm vsèm (ȅ; ȅ ȁ) ~ je bilo zelo lepo; ~ na svetu sta mu delo in družina; Ti si moje ~; posloviti se od ~ega; Pri ~em tem je še siten; z ~em zadovoljen
Pravopis
vsè2 cel. mer. prisl. zaim. (ȅ) Kdo ~ se je tam razkazoval; Kje ~ si bil; Kam ~ boš šel; Kod ~ si hodil; ~ tam okrog
Pravopis
vsè3 mer. prisl. zaim. (ȅ)
1. |čedalje|: postati ~ bolj zaskrbljen; ~ globlje kopati v tla
2. poud. |veliko|: ~ predober je za vas; Še ~ hujše stvari se slišijo o tebi; O tem se ve ~ premalo
3. poud. |izredno, veliko|: ~ polno znancev ima; ~ črno ljudi je bilo pod skakalnico
1. |čedalje|: postati ~ bolj zaskrbljen; ~ globlje kopati v tla
2. poud. |veliko|: ~ predober je za vas; Še ~ hujše stvari se slišijo o tebi; O tem se ve ~ premalo
3. poud. |izredno, veliko|: ~ polno znancev ima; ~ črno ljudi je bilo pod skakalnico
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 30740
- 30741
- 30742
- 30743
- 30744
- 30745
- 30746
- ...
- 33320
- Naslednja »
Število zadetkov: 666393
Dostopnost