Zadetki iskanja
ustavitev videoposnetka na elektronski napravi na način, da se prikaže negibljiva slika: Nadzorna plošča projektorja z drobnimi gumijastimi tipkami med drugim omogoča tudi zamrznitev prikazane slike E ↑zamŕzniti
ki je v zvezi s prekrivanjem z umetnim snegom: zasneževalni sistemi; zasneževalni top naprava, ki iz vode dela umetni sneg; zasneževalne naprave; Smučišča so zaradi toplega vremena bolj ali manj kopna, saj tudi najsodobnejša zasneževalna tehnika ni mogla premagati narave E ↑zasneževáti
prekrivati z umetnim snegom: zasneževati smučišča; umetno zasneževati; Smučišče lahko dodatno zasnežujejo in s tem omogočijo smuko tudi tedaj, ko je narava bolj skopa s snežnimi padavinami E (↑)zasnežíti
- zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
- zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
- zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
- zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
1. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, blokator: Zaviralci histaminskih receptorjev H 2 znižajo bazalno izločanje kisline v želodcu za 12 ur, kar pomeni daljši učinek in so zato priporočljivi predvsem pri nočnem refluksu
2. snov, ki zavira ali preprečuje kak biokemični proces: V svetu že raziskujejo možnost zdravljenja malignomov z zaviralci encima telomeraze, ki je obetajoč nov način terapije tudi zaradi pričakovanih manjših stranskih učinkov E (↑)zavírati1
- zavirálni pás -ega -ú in -a m (ȃ, ȃ ȗ; ȃ)
vozni pas za vozila, ki zapuščajo avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila: Tabla z imenom izvoza je postavljena praviloma na polovični razdalji med predkrižiščno tablo in začetkom zaviralnega pasu, ponovljena pa je tudi na samem začetku zaviralnega pasu
- zbírna mápa -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; portfolio (2 //): Novost sistema je osebna zbirna mapa dokazil o kandidatovi strokovni usposobljenosti, na podlagi katere komisija preveri in potrdi znanje, veščine, spretnosti in sposobnosti kandidatov
2. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih; listovnik, portfolio (3): V svojo zbirno mapo študenti lahko vložijo tudi sestavke, ki niso nastali po navodilih učitelja kot del pouka pisanja
avtomat za potrjevanje veljavnosti kartic zdravstvenega zavarovanja in naročanje potrdil za zdravstveno zavarovanje v določenih državah v tujini: Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ter konvencijska potrdila, ki jih je bilo doslej mogoče naročati tudi na zdravkomatih, bodo zavarovanci odslej lahko naročali prek spleta ali mobilnega telefona E (↑)zdràv + (↑)(ban)komát
- zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
- zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
- zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
- zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
- zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
- zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
- zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
- zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
- zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
- zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
- zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
ki se nanaša na zimsko smučanje: zimskosmučarsko središče; Dirke so prvovrstni spektakli, ki v znane zimskosmučarske kraje tudi poleti privabljajo ogromne množice navijačev E iz zímski smúčar
- zláta malína -e -e ž (á, í)
nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: Film je prejel tri nominacije za najboljše kaskaderske dosežke in pet nominacij za zlato malino
- zláta maturántka -e -e ž, člov. (á, ā)
maturantka, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Maturo je končala z odliko in si pridobila naziv zlate maturantke
- zláti maturánt -ega -a m, člov. (á, ā á)
maturant, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Lani so na naši gimnaziji maturo opravili vsi, imeli pa smo tudi sedem zlatih maturantov, od teh sta dva zbrala vseh 34 točk
- zláti prinašálec -ega -lca [prinašau̯ca] m, živ. (á, ȃ)
srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve: Zlate prinašalce zaradi prikupne zunanjosti in značaja najpogosteje izberejo za pomočnike invalidom, njihova prednost je še, da razmeroma dolgo živijo
1. razstreliti kaj z minami, eksplozivom: Vojska je bloke zminirala zato, ker so menda iz njih na začetku prejšnjega tedna izstrelili raketo, ki je zadela vojaški helikopter
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj ne doseže svojega cilja, namena: Pripravljeni so tudi večkrat zminirati javni razpis na sodišču in jih sploh ne zanima škoda, povzročena investitorju E (↑)minírati
ustvarjanje in uveljavljanje tržne znamke za doseganje prepoznavnosti; branding: interaktivno znamčenje; strokovnjak za znamčenje; Posamezna država je lahko izjemno prepoznavna tudi brez načrtnega znamčenja E ↑známčiti
očistiti z zobno nitko: Tako kot ljudje tudi opice svoje mladiče učijo, kako pomembno si je temeljito znitkati zobe: zoologi so opazovali samice makaka, kako so si čistile prostorčke med zobmi na isti način kakor ljudje E ↑nítkati
neizrazit, nejasen glede na kakovost fotografije, posnetka ali prikaza na zaslonu elektronske naprave: zrnata slika; Fotoaparat sicer zmore snemati tudi v višji ločljivosti, vendar je izdelek zelo zrnat in s premalo podrobnostmi E (↑)zŕno
1. optično približevanje ali oddaljevanje tistega, kar se fotografira, snema: Na vrhnjem delu fotoaparata je stikalo za zumiranje, ki ima na sredini tudi sprožilec
2. povečevanje ali pomanjševanje slike, besedila ali drugega predmeta na zaslonu: Možnost zumiranja dokumenta omogoča boljši pregled prebrane predloge in s tem lažje prepoznavanje napak E ↑zumírati
1. oznaka kakovosti, ki jo prejme hotel ali restavracija: hotel s petimi zvezdicami; S tremi zvezdicami se baha kar devet tokijskih restavracij
2. nav. mn. nesnemni zobni aparat v obliki ploščic iz železa, prilepljenih na zobe: Vse pogosteje srečujemo najstnike in neredko tudi odrasle z zvezdicami na zobeh E (↑)zvézda
televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; limonada, limonadnica, soap opera, telenovela, žajfnica: gledati žajfarice; priljubljena žajfarica; Nadaljevanka je spravila pred zaslone tudi največje sovražnike popoldanskih žajfaric E (↑)žájfa, prim. ↑soap opera
- žénska kvôta -e -e in kvóta -e ž (ẹ́, ó; ọ́) nav. mn.
predpisani odstotek žensk, ki deluje na kakem področju: uvesti ženske kvote; obvezne ženske kvote; zagovorniki ženskih kvot; Vlada pripravlja sprejetje zakona o ženskih kvotah v podjetjih
- žénska pisáva -e -e ž (ẹ́, ȃ)
način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: obstoj ženske pisave; proučevanje ženske pisave; Zgodbe določa izrazita ženska pisava – tako pri izbiri motivov in zornem kotu predstavitve kot pri njihovi obdelavi
- žénske štúdije -ih -dij ž mn. (ẹ́, ú ȗ)
interdisciplinarno študijsko in raziskovalno področje, namenjeno proučevanju vlog, izkušenj in dosežkov žensk v družbi: predavati ženske študije; doktorica ženskih študij; center za ženske študije; Glede na družbene spremembe v zadnjem stoletju, znanstveni prispevek raziskovalk in pomembnost ženskih študij se da zamolčevanje ženske prisotnosti in delovanja razumeti le kot izraz zaplankanosti in nadutosti
- žénsko poimenovánje -ega -a s (ẹ́, ȃ) jezikosl.
občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu; feminativ: tvoriti ženska poimenovanja za poklice; Da bodo električarke, parlamentarke, v francoščini celo ministrice, prepričale jezik, kako smiselna in potrebna so tudi ženska poimenovanja, se bodo morale najprej preporazdeliti družbene vloge
- žívčni prenašálec -ega -lca [in prenašau̯ca] m (ȋ, ȃ)
kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter, nevrotransmitor: Delovanje možganov je odvisno tudi od številnih živčnih prenašalcev, denimo serotonina, dopamina, noradrenalina, acetilholina, histamina in drugih
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29
- 30
- 31
- 32
- Naslednja »