Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
županováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja biti župan, opravljati županske posle: več let je županoval; dobro županovati
  2. 2. pog. biti predsednik skupščine občine, mesta: v času, ko je on županoval, se je mesto zelo razvilo
SSKJ
žúpen -pna -o prid. (ȗ) župnijski: župna cerkev
♦ rel. župni upravitelj župnijski upravitelj
SSKJ
žúpica -e ž (ú) nižje pog. juhica: skuhati župico
SSKJ
žúpnica -e ž (ȗ) jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno njiva
SSKJ
žúpnik1 -a m (ȗ) predstojnik župnije: župnik mašuje, pridiga; obred je opravil domači župnik; župnik in kaplan / stolni župnik
SSKJ
žúpnik2 -a m (ȗ) 
  1. 1. etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: vsak član družine je dobil kos župnika
  2. 2. jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno travnik
SSKJ
žúpnikov -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na župnika, duhovnika: župnikova pridiga / župnikov pomočnik
SSKJ
župnikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti župnik, delovati kot župnik: najprej je župnikoval na Dolenjskem
SSKJ
žúpniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na župnike: župniško stanovanje / župniška služba
SSKJ
žúpski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na mesto Župa v Srbiji: župske ulice / župski vinogradi / župska vina
SSKJ
žur tudi jour -a [žúr] m (ȗ) žarg. domača zabava: prirediti žur; iti, povabiti na žur
SSKJ
žúren -rna -o prid. (ū) zastar. hiter, uren: žurna hoja
    žúrno prisl.: žurno delati
SSKJ
žúriti se -im se nedov. (ū) zastar. hiteti: žuril se je domov / ni se ti treba tako žuriti
SSKJ
žúžek -žka m (ū) 
  1. 1. star. hrošč: ptice lovijo muhe in žužke
  2. 2. nav. mn., nestrok. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, strok. rilčkar: žužki v fižolu, moki
  3. 3. zool., navadno v zvezi črni žužek majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih, Calandra granaria
SSKJ
žúžlja -e ž (ȗ) 
  1. 1. ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: veljal je za žužljo
  2. 2. nar. gorenjsko točilnica žganja: pije po vseh žužljah
SSKJ
žúžnja -e ž (ū) ekspr. kdor nerazločno govori: to žužnjo je težko razumeti
// kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko je poslušati to žužnjo
SSKJ
brán -a tudi -ú m (ȃ) nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor)
// star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove
SSKJ
dár -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí (ȃ) 
  1. 1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki
    // žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu
    // nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren)
  2. 2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora imeti sposobnost govorjenja; biti dober govornik
    ●     star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti
SSKJ
êlkati tudi élkati -am nedov. (ȇ; ẹ̑) lingv. izgovarjati glas l namesto normalnega (dvoustničnega) u̯: govornik je začel v zanosu elkati
SSKJ
glád -ú in -a m (ȃ) 
  1. 1. občutek potrebe po jedi; lakota: najhujši glad ga je že minil; nič več ne čuti gladu; utešiti glad; v prijetni družbi je čisto pozabil na glad / pri njih ji ne bo treba trpeti gladu; pren., ekspr. glad po zemlji
  2. 2. pomanjkanje hrane: začel jim je groziti glad; tisoči so umirali od gladu
Število zadetkov: 7290