Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
zahotéti se -hóčem se dov. zahôti se -íte se; zahôtel se -éla se; (-èt se/-ét se) (ẹ́ ọ́) komu česa Zahotelo se mu je pijače; Zahotelo se mu je peti; Zahotelo se mu je, da bi odšel domov
zahotéti si -hóčem si (ẹ́ ọ́) star. Dobil je, kar si je zahotel si je zaželel
Pravopis
zahrústati -am dov. zahrústanje (ú) Skorja je zahrustala; brezos. Ugriznil je prepečenec, da je zahrustalo
Pravopis
zahvalíti se in zahváliti se -im se dov., star. zahvalívši se; drugo gl. hvaliti (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ darovalcu; ~ ~ sosedom, ker so pomagali; zahvaliti se za kaj ~ ~ ~ ponujeno hrano; iron. Za tako ponudbo sem se pa raje zahvalil |jo vljudno zavrnil|
zahvalíti in zahváliti -im (í/ȋ/á á) poud. koga/kaj Boga zahvali, da se je srečno končalo |izraža hvaležnost, zadovoljstvo|; star. zahvaliti koga/kaj za kaj ~ soseda za prijaznost zahvaliti se mu; star. Ne bom pil, ~im hvala
Pravopis
zajávkati -am dov. zajávkanje (ȃ) Ranjenec je zajavkal; poud. Zajavkal je, da nima denarja |zatarnal, potožil|
Pravopis
zakáj1 vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. vzroč. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~
2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|
3. namer., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico

zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|
Pravopis
zaklínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaklínjanje (í) koga/kaj ~ hude duhove; star. Zaklinjala jih je, naj ji pomagajo rotila
zaklínjati se -am se (í) poud. Vsi so se zaklinjali, da govorijo resnico |so prisegali, zagotavljali|
Pravopis
zakompléksati -am dov. -an -ana; zakompléksanje (ẹ̑) knj. pog. koga |povzročiti, da ima kdo komplekse|
Pravopis
zamàn1 nač. prisl. (ȁ) ~ čakati na prijatelje; ~ si je prizadeval, da bi jo rešil; Prosil jih je, vendar ~
Pravopis
zamesíti in zamésiti -im dov. zamésenje; drugo gl. mesiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ testo; zamesiti kaj v kaj ~ rozine v testo; poud. zamesiti komu kaj Pazi, da nam česa ne ~i |ne povzroči česa neprijetnega|
Pravopis
zamočíti -móčim dov. zamóčenje; drugo gl. močiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ škaf, da ne pušča; sleng. ~ na izpitu biti neuspešen, pasti
Pravopis
zanalàšč tudi zanálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. vzroč. ~ narediti napako; Ne bom odgovoril, ~ ne; Zdi se, da nam ~ ne odpre
2. namer. Oprostite, nisem vas ~ udaril; pripraviti malico ~ za goste; poud. Ta ženska je zate kot ~ |zelo primerna|
Pravopis
zaníkati -am dov. -ajóč; -an -ana; zaníkanje (ȋ) kaj ~ izjavo; jezikosl. ~ povedek; poud. Ni mogoče ~, da je zelo delaven |je zelo delaven|; dvovid. Obtoženec dejanje ~a
Pravopis
zaobljubíti se in zaobljúbiti se -im se dov.; drugo gl. obljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) ver. Redovnik se ~i; poud. Zaobljubil se je, da bo molčal |trdno obljubil, sklenil|
Pravopis
zapahníti in zapáhniti -em tudi zapáhniti -em dov. zapáhnjenje; drugo gl. pahniti (í/ȋ/á á; á; á ȃ) kaj ~ vrata; ~ in zakleniti; pokr. Ta potica te bo zapahnila, da ne boš mogel več jesti |te bo preveč nasitila|
zapahníti se in zapáhniti se -em se tudi zapáhniti se -em se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) ~ ~ v sobo
Pravopis
zapásti1 -pádem dov., nam. zapàst, zapáden -a; zapádenje; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Ponoči je zapadel sneg; redk. zapasti koga/kaj Pozimi jih je zapadel sneg, da niso mogli iz hiš zametel; zapasti komu/čemu Tako dejanje ~e obsodbi |se obsodi|; poud. ~ črnogledosti |postati črnogled|; poud. zapasti v kaj ~ ~ napake |začeti delati|; fin. Menica ~e; publ. Viza je zapadla prenehala veljati; brezos. Zapadlo je veliko snega
Pravopis
zarêči -rêčem dov., 3. os. mn. tudi zarekó; drugo gl. reči (é) kaj znati ~ kačji pik; zareči komu Pri rojstvu mu je zarekla
zarêči se -rêčem se (é) Zarekel se je, da bo molčal; s smiselnim osebkom zareči se komu Oprostite, zareklo se mi je
Pravopis
zarjovéti -ím dov. zarjovênje; drugo gl. rjoveti (ẹ́ í) Lev grozeče ~i; slabš. Zarjovel je, da bi ga slišali |zelo zakričal|
Pravopis
zarotíti -ím dov. zarótil -íla, nam. zarotít/zarotìt; drugo gl. rotiti (í/ȋ í) nardp. koga/kaj znati ~ hudo uro; zarotiti koga/kaj v kaj Čarovnica ga je zarotila v kamen; poud. zarotiti koga na kaj ~im te na tvoje poštenje, da o tem ne govoriš |roteč zaprosim|
zarotíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Zarotil se je, da ne bo več pil prisegel, sklenil; poud. zarotiti se zoper koga/kaj ~ ~ ~ tuje |nasprotovati, upirati se vsemu tujemu|
Pravopis
zaslúga -e ž (ȗ) ~e za razvoj znanosti; Njegova ~ je, da so prišli; Po njegovi ~i so se uveljavili; publ. po ~i pomanjkljive vzgoje zaradi
Pravopis
zaslutíti in zaslútiti -im dov. zaslútenje; drugo gl. slutiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ ú ȗ) koga/kaj ~ nesrečo; poud.: Psi so nas že zaslutili |zavohali|; ~ obrise gor v daljavi |nejasno, nedoločno zaznati|; nevtr. Zaslutil je, da bo kmalu umrl
Število zadetkov: 798