Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
zaslužíti in zaslúžiti -im dov. zaslúženje; drugo gl. služiti (í/ȋ/ú ú) Koliko ~iš na mesec; ~ pri prodaji, s prodajo; knj. pog. Sin že ~i |ima stalen vir dohodkov|; zaslužiti kaj Povsod kaj ~i; dvovid. Menili so, da ~i nagrado; poud.: Ta odločitev ~i kritiko |primerno je, da jo kritiziramo|; Povedal mu je, kar ~i |upravičeno ga je oštel|; zaslužiti za kaj ~ ~ življenje; poud. Še za sol ne ~i |zelo malo zasluži; slabo dela|
Pravopis
zasrbéti -ím dov. zasrbênje; drugo gl. srbeti (ẹ́ í) koga Noga ga je zasrbela; poud. Jezik jo je zasrbel, a je molčala |zaželela si je spregovoriti|; brezos., poud. Zasrbelo jih je, da bi jim povedali, kar jim gre |zaželeli so si|
Pravopis
zastókati -am dov. zastókanje (ọ́ ọ̑) ~ od bolečine; poud. Zastokala je, da se vse draži |potožila, zatarnala|
Pravopis
zastónj2 nač. prisl. (ọ́) dati, dobiti obleko ~; napol, skoraj ~; knj. pog.: ~ jim je dopovedoval, da bo vse v redu zaman; Nismo se bali ~ brez vzroka
Pravopis
zastrupíti -ím dov. zastrúpi -íte; zastrúpil -íla, -ít/-ìt, zastrupljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ podgane; poud. ~ stike med ljudmi |narediti, povzročiti, da so neprijetni, nemogoči|; zastrupiti koga/kaj z/s čim ~ goste s pokvarjeno hrano
zastrupíti se -ím se (í/ȋ í) Taka rana se rada ~i; zastrupiti se z/s čim ~ ~ s konzervami
Pravopis
zasúmiti -im dov. zasúmljen -a; zasúmljenje (ú ȗ; ȗ) kaj ~ goljufijo; Zasumil je, da ga morda goljufajo; star. zasumiti koga osumiti
Pravopis
zasumníčiti -im dov. -en -ena; zasumníčenje (í ȋ) koga Zasumničili so ga, da je izdajalec
Pravopis
zatajeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zatajevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ sorodnike; neobč.: ~ bolečine prikrivati; Zatajeval je, da bi ga poznal tajil
zatajeváti se -újem se (á ȗ) neobč. ~ ~ vse življenje |ne kazati svojih misli, čustev|
Pravopis
zató1 prisl. (ọ̑)
1. vzročn. Ima velika pooblastila, vendar ~ še ne bi smel tako ravnati; Upali so, da bo zadeva hitro urejena in da bodo ~ kmalu doma; Vse to so vzdržali ~, ker so bili mladi
2. namer. Smem nekaj predlagati? -Kar daj, (saj) ~ smo tukaj; Fotografije so dodali ~, da bi bila knjiga bolj zanimiva
3. ozirn. Ta jed resda ni izdatna, je pa ~ bolj zdrava; Četudi prebere vse knjige, ~ še ne bo pameten
zató -- m (ọ̑) odgovarjati samo z ~; poud. Vsak zakaj ima svoj ~ |Vsaka stvar ima svoj vzrok|
Pravopis
zató2 vez. (ọ̑)
1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa
2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar; Res je težko, ~ pa še ni treba obupati
3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)
4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha
Pravopis
zatožíti in zatóžiti -im dov. zatóženje; drugo gl. tožiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga komu/čemu ~ sošolca učitelju; ~ fanta, da se pretepa; poud. Bolnik je tiho zatožil |zastokal, zajokal|
Pravopis
zatrdílo -a s (í) resničnost ~a; redk.: sprejeti ~, da je res potrditev; večkratno ~ o vrnitvi zatrditev
Pravopis
zatrdítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~, da bo prišel
Pravopis
zatrdíti in zatŕditi -im dov.; drugo gl. trditi1 (í/ȋ/ŕ ŕ) komu kaj Če ti je on to zatrdil, bo že res; Zatrdil je, da se kmalu vrne
Pravopis
zatrjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zatrjevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj To, kar nam ~uje, ne drži; neobč. Zakon jim ~uje pravico do stavke zagotavlja; Zatrjeval nam je, da je vozil previdno
Pravopis
zavezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zavezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ pas; ~ rano; ~ vreče; zavezovati koga/kaj Odlok jih ~uje, da očistijo sneg; zavezovati koga/kaj k/h čemu Prisega jih ~uje k molku; zavezovati komu/čemu kaj ~ otroku slinček
zavezováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ z obljubami; zavezovati se za kaj ~ ~ ~ preskrbo; dov. ~ujem se, da bom tako ravnal
Pravopis
zavozíti -vózim dov. zavóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) ~ v predor; poud.: ~ v škarje |pri prehitevanju se znajti med nasproti vozečima voziloma|; Fant je globoko zavozil |zaradi napačnega ravnanja prišel v slab, neugoden položaj|; zavoziti kaj poud. ~ veliko denarja |porabiti, zapraviti za vožnjo|; knj. pog. ~ podjetje |povzročiti, da propade|
Pravopis
zavzéti -vzámem dov. zavzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj ~ ozemlje; publ. ~ kritično stališče do česa postati kritičen; šport. žarg. ~ startni položaj postaviti se v; poud. ~ vrh gore |stopiti na, priti na|
zavzéti se -vzámem se (ẹ́ á) za koga/kaj ~ ~ ~ svoje cilje; ~ ~ ~ delavce; Poslanci so se zavzeli za spremembo zakona; poud. Osebno se je zavzel, da je vse potekalo v redu |je poskrbel, je pomagal|; zavzeti se za koga/kaj pri kom/čem ~ ~ ~ zapornike pri oblasteh; neobč. zelo se zavzeti ob novici se vznemiriti, se razburiti
Pravopis
zazdéti se -í se dov.; drugo gl. zdeti se (ẹ́ í)
1. komu Zazdelo se mu je, da se v grmovju nekdo skriva; Na obisk pride, če se mu ~i; poud. Komur se je zazdelo, se je lahko pridružil gibanju |kdor je hotel, želel|
2. os. zazdeti se komu Soba se mu je zazdela majhna
Pravopis
zaznáti -znám dov. zaznánje; drugo gl. znati (á ȃ) kaj ~ svetlobo; ~ vonj, zvok; publ. ~ velik napredek opaziti; neobč. Zaznal je, da je obleka vlažna začutil
zaznáti se -ám se (á ȃ) star. Odšli so, ko se je zaznal dan se je zdanilo
Število zadetkov: 798