Zadetki iskanja
Pravopis
hromíti -ím nedov. hrômi -íte, -èč -éča; -íl -íla, hromljèn -êna; hromljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~i ga revmatizem; Strup mu ~i ude; poud. Promet je hromila močna burja |zelo ovirala, oteževala|
Celotno geslo
Vezljivostni G
hromíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Slabo in brezvoljno vzdušje jih je /vedno bolj/ hromilo.
Slabo in brezvoljno vzdušje jih je /vedno bolj/ hromilo.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Bolezen in potem še zdravila so (mu) hromila ude in s tem njegove vsakdanje aktivnosti.
Bolezen in potem še zdravila so (mu) hromila ude in s tem njegove vsakdanje aktivnosti.
SSKJ²
hrúti hrújem nedov. (ú)
nastopati, pojavljati se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: burja, veter, voda hruje; vihar hruje nad morjem / bitka hruje; ekspr. sovražne čete so večkrat hrule po tej deželi; pren. kri viharno hruje v njem; burne misli mu hrujejo po glavi
// ekspr. kričati, vpiti na koga: oče hruje na sina
nastopati, pojavljati se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: burja, veter, voda hruje; vihar hruje nad morjem / bitka hruje; ekspr. sovražne čete so večkrat hrule po tej deželi; pren. kri viharno hruje v njem; burne misli mu hrujejo po glavi
// ekspr. kričati, vpiti na koga: oče hruje na sina
Pravopis
hrúti hrújem nedov. hrúj -te, -óč; hrúl -a, hrút; hrútje; (hrùt/hrút) (ú) Burja, voda ~e; Vihar ~e nad morjem; poud. hruti na koga Oče ~e ~ sina |kriči, vpije nanj|
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
izdivjáti se -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov. (á ȃ)
1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal
2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali
3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad
● ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel
1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal
2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali
3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad
● ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel
- izdivjáti tudi zdivjáti knjiž.
burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje navdušenje / izdivjal se je nad njim;
Pravopis
izdivjáti se -ám se dov. izdivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ) Burja se je izdivjala |ponehala|; Konji so se izdivjali; poud. izdivjati se nad kom ~ ~ ~ ujetniki |jih namučiti|; poud. ~ ~ pred zakonom |spolno se izživeti|
Pleteršnik
izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise (math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.-M., Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.).
SSKJ²
izpíhati -am dov., tudi izpihájte; tudi izpihála (í)
1. s pihanjem spraviti iz česa: izpihati kaj iz cevi / izpihati jajce / ekspr. skoraj bi si izpihala pljuča, tako je hitela
2. ekspr. s pihanjem izoblikovati, ustvariti: izpihati ton iz piščali
1. s pihanjem spraviti iz česa: izpihati kaj iz cevi / izpihati jajce / ekspr. skoraj bi si izpihala pljuča, tako je hitela
2. ekspr. s pihanjem izoblikovati, ustvariti: izpihati ton iz piščali
- izpíhati se
prenehati pihati: burja, veter se izpiha
- izpíhan -a -o:
izpihano jajce;
Pravopis
izpíhati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izpíhanje (í) kaj iz česa ~ smet iz cevi
izpíhati se -am se (í) Burja se je izpihala
izpíhati se -am se (í) Burja se je izpihala
SSKJ²
izpodnášati -am in spodnášati -am nedov. (ȃ)
1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: izpodnašati podstavke / sošolci so mu radi izpodnašali stol
2. s silo, močjo preprečevati normalno premikanje nog: burja ga izpodnaša; voda jih je začela izpodnašati / brezoseb. na melišču jih je izpodnašalo
// v zvezi z noga s podstavljanjem noge povzročati, da se kdo spotakne, pade: fantje so mu izpodnašali noge
3. s trajnim, hitrim tokom odstranjevati: voda izpodnaša breg / brezoseb. hišo je začelo izpodnašati
4. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: njegovi nasprotniki ga izpodnašajo; demokratska stranka izpodnaša republikansko / negotovost ga izpodnaša
● ekspr. izpodnašati komu tla povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja
1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: izpodnašati podstavke / sošolci so mu radi izpodnašali stol
2. s silo, močjo preprečevati normalno premikanje nog: burja ga izpodnaša; voda jih je začela izpodnašati / brezoseb. na melišču jih je izpodnašalo
// v zvezi z noga s podstavljanjem noge povzročati, da se kdo spotakne, pade: fantje so mu izpodnašali noge
3. s trajnim, hitrim tokom odstranjevati: voda izpodnaša breg / brezoseb. hišo je začelo izpodnašati
4. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: njegovi nasprotniki ga izpodnašajo; demokratska stranka izpodnaša republikansko / negotovost ga izpodnaša
● ekspr. izpodnašati komu tla povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja
SSKJ²
Pravopis
jáčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; jáčenje (á ȃ; ȃ) neobč. utrjevati, krepiti, večati: kaj ~ mišice; ~ obrambno moč
jáčiti se -im se (á ȃ; ȃ) neobč. utrjevati se, krepiti se, večati se: Burja se ~i; Telo se ~i
jáčiti se -im se (á ȃ; ȃ) neobč. utrjevati se, krepiti se, večati se: Burja se ~i; Telo se ~i
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni G
jasníti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno delati kaj bolj jasno, čisto
Veter jasni nebo.
Veter jasni nebo.
SSKJ²
Jezikovna
Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«
Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
- Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
- Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
- Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
- Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.
SSKJ²
jókati tudi jokáti -am, in jókati tudi jokáti jóčem, in jókati se tudi jokáti se -am se, in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov., jókajte (se) tudi jokájte (se) in jóčite (se) (ọ́ á ọ́)
1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je jokal in se oklepal matere; jokati ob slovesu; ekspr. jokati dan in noč; jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti; joka zaradi hude bolečine; pog., ekspr. jokati za vsako figo; ekspr. jokati za prazen nič; joka, ker je bil tepen; glasno, silovito, tiho jokati; ekspr. bridko, krčevito, milo jokati; rad joka; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo, da bi si skoraj oči izjokala zelo, veliko, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito / jokala je brez solz / knjiž., z notranjim predmetom jokati bridke, debele, grenke solze / krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga; pren., ekspr. njegovo srce joka
● ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je bila žalostna; ekspr. obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo čutijo žalost, bolečino; ekspr. tak dim je, da vsi jokajo imajo solzne oči; knjiž., ekspr. jokajo krvave solze zelo trpijo
// ekspr. žalovati, tožiti, tarnati: joka po izgubljeni sreči; še zmeraj joka za starimi časi; nikar ne jokaj več za njim / kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega; jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo / joka nad domovino, nad svojo hčerjo izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja
2. knjiž., ekspr. dajati joku podobne glasove: zunaj je jokala burja; harmonika, violina joka / preh., pesn. dež joka monotono pesem
3. knjiž., ekspr. cediti se, solziti (se): v peči so jokala drva / trta joka na obrezanih mestih; preh. drevesa jokajo smolo / pesn. v dežju so jokale veje
1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je jokal in se oklepal matere; jokati ob slovesu; ekspr. jokati dan in noč; jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti; joka zaradi hude bolečine; pog., ekspr. jokati za vsako figo; ekspr. jokati za prazen nič; joka, ker je bil tepen; glasno, silovito, tiho jokati; ekspr. bridko, krčevito, milo jokati; rad joka; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo, da bi si skoraj oči izjokala zelo, veliko, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito / jokala je brez solz / knjiž., z notranjim predmetom jokati bridke, debele, grenke solze / krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga; pren., ekspr. njegovo srce joka
● ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je bila žalostna; ekspr. obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo čutijo žalost, bolečino; ekspr. tak dim je, da vsi jokajo imajo solzne oči; knjiž., ekspr. jokajo krvave solze zelo trpijo
// ekspr. žalovati, tožiti, tarnati: joka po izgubljeni sreči; še zmeraj joka za starimi časi; nikar ne jokaj več za njim / kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega; jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo / joka nad domovino, nad svojo hčerjo izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja
2. knjiž., ekspr. dajati joku podobne glasove: zunaj je jokala burja; harmonika, violina joka / preh., pesn. dež joka monotono pesem
3. knjiž., ekspr. cediti se, solziti (se): v peči so jokala drva / trta joka na obrezanih mestih; preh. drevesa jokajo smolo / pesn. v dežju so jokale veje
- jokáje :
jokaje govoriti; jokaje je pritekel domov; pozdravil ga je, jokaje od veselja
- jokajóč -a -e:
jokajoč ga je objela; jokajoč glas; jokajoči otroci; prisl.: jokajoče govoriti
♦ glasb. jokajoče označba za izraz izvajanja lagrimoso; sam.:, bibl. veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi
SSKJ²
júgo1 -a m (ȗ)
meteor. južni ali jugovzhodni veter na Jadranskem morju, ko je v Sredozemlju območje nizkega zračnega pritiska: jugo je delal visoke valove; jugo in burja
meteor. južni ali jugovzhodni veter na Jadranskem morju, ko je v Sredozemlju območje nizkega zračnega pritiska: jugo je delal visoke valove; jugo in burja
Celotno geslo
Vezljivostni G
kosíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem prizadevati koga/kaj
Travco okoli hiše kosi /strojno/.
Travco okoli hiše kosi /strojno/.
2.
čustvenostno kdo/kaj množično odstranjevati, uničevati koga/kaj
Vojaki so (z najmodernejšimi avtomati) /brez usmiljenja/ kosili tudi civiliste.
Vojaki so (z najmodernejšimi avtomati) /brez usmiljenja/ kosili tudi civiliste.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 14
- Naslednja »
Število zadetkov: 267
Dostopnost