Zadetki iskanja
Svetokriški
postiti se -im se nedov. postiti se: sdaj je zhaſs ſe poſtit nedol., nikar pyanzhovat ǀ de ſe ima 40. dny poſtiti nedol. ǀ n'hozhe ſe postiti nedol., n'hozhe terpeti ǀ h'zhasti boshij en dan postit nedol. ſe n'hozhesh ǀ tebi nuza de ſe postish 2. ed. ǀ vina ſe anash, inu terdeishi ſe poſtish 2. ed., kakor Bug sapovei ǀ Leta Gospa ſe poſti 3. ed. ǀ de ſi glih moli, de ſi glih ſe posti 3. ed. ǀ kadar ſe poſtij 3. ed. ſanjo pokuro della ǀ onij ſo vidili, de ſe vezh nepoſti +3. ed., ne gajshla, ne moli ǀ ſe poſtimo 1. mn. tardeshi, kakor S: Chatolish Cerku nam sapovej ǀ danaſs vſy ſe jokaio, poſtio 1. mn., inu gaishlaio ǀ taiſti katiri ſe nepoſtio +3. mn. ǀ Poſtimo ſe vel. 1. mn. tedaj, inu molimo ǀ molite, poſtiteſe vel. 2. mn., almoshne delite ǀ postiteſe vel. 2. mn. dokler ſte sdravy ǀ kadar v'pushzhavi ſe je poſtil del. ed. m ǀ je terpel, vſe skusi ſe postil del. ed. m, gajshlal, inu jokal ǀ ſe je postu del. ed. m, inu molu ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti Mariæ Divize poſtal del. ed. m ǀ v' Torek ſe je poſtila del. ed. ž, inu obhajala h' zhaſti S. Antona ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu del. ed. s ǀ ona dua ſta ſe tudi 40. dni poſtila del. dv. m, kakor Chriſtus ǀ ſmò ſe poſtili del. mn. m, ſmò radi almoshno dalli → post
Svetokriški
posvečevati -am nedov. posvečevati, tj. ravnati po cerkvenih predpisih: ſmò dolshni tu S. imè nashiga G. Boga, ſtuarnika, inu Odreshenika poſvezhovati nedol., inu zhaſtiti ǀ je … ſapovedal ene gvishne dny praſnovati, inu poſvezhovati nedol. ǀ Blagar temu, kateri te ſvete prasnike ſpodobno poſvezhova 3. ed. ǀ vy Antuerhery, inu kmetje poſvezhòvate 2. mn. praſnike, ali ne ǀ Spumni, de bodesh ta Prasnik poſvezhoval del. ed. m
Svetokriški
pripustiti -im dov. 1. pripustiti: k' Magiſtratu bi ne imel obeniga perpuſtiti nedol. ǀ nej ſo hoteli perpuſtit nedol., de bi taiſto Jogrij odvesali ǀ de ga K'meni perpuſtim 1. ed. ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti 3. ed. ǀ leto riſnizo ſi neperpuste +3. mn. k'ſerzu ǀ zhe ona imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè +3. mn. ǀ proſsish de bi tebe k'ſebi perpuſtil del. ed. m ǀ aku naſs bodo Krajlevi mysi perpuſtili del. mn. m ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe ſerze perpustili del. mn. m 2. dovoliti: letu nemorimo perpuſtiti nedol. ǀ Chriſtus JESUS nash odreshenik je hotel poprej 40. dny ſe poſtiti, inu potle perpuſtit nedol. de hudizh ga je skushal ǀ v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti nedol. de bi shnijmi shal ǀ Neperpuſtim +1. ed. tega, pravi Bug ǀ Bug do ene guishne mere, inu vage perpuſti 3. ed. zhloveka greshnu shiveti ǀ Bug perpusti 3. ed. de ti, inu tuoja cella shlahta v'shpot pade ǀ Bug perpuſtj 3. ed., de ta hudobni Cain ga neuſmilenu vbye ǀ slednimu perpuſtij 3. ed. v'ſvojo Nebeshko hisho pojti ǀ Bug pak perpustij 3. ed. de onij ſo skorej od lakoti imeli vmrejtij ǀ Nashe meſsu je tuisti Faharon, kateri ne perpustj 3. ed. ǀ neperpuſti +3. ed., de bi Padar bulo gori ſresal ǀ moj ſtan meni tiga neperpuſtij +3. ed. ǀ tvoja shlushba tebi neperpuſtj +3. ed. ǀ njega offert njemu neperpusti +3. ed. ſe sa greshniga sposnati ǀ Perpuſtimo 1. mn. nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio tiga brumniga Ioſepha ǀ vashe shene, inu Hzhere taku lahku pleſſat perpuſtite 2. mn. ǀ vy vashim otrokam perpustite 2. mn. vſe, kar ony nespodobnu hozheio ǀ vſy ti drugi shtifftery perpuſte 3. mn. ſvojm Duhounem, de ſiher mej ſabo imaio blagu, inu perhodiszhe ǀ namejsti zhednosti greh ym perpuste 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio v'Nebu ampak v'Paku, dokler ym nyh volo perpustè 3. mn. ǀ Drugi vſe koſty ſi perpuſtè 3. mn. polomit ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta neperpuſtite +vel. 2. mn. temu peklenskimu jeshu ǀ Bug nej perpuſtil del. ed. m de bi Kazhe njemu bile mogle shkodit ǀ Bug nej perpustil del. ed. m de bi ti bil roien krulau ǀ Bug bode perpustu del. ed. m de raunu taistu bode tebi sturjenu ǀ de bi yh neperpuſtil +del. ed. m martrat, inu umorit ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde bi onneperpustil ++del. ed. m raunu taisto jamo mene pokopati, katero mojmi blishnimu ſim perpravil ǀ kadar je bila mlada ſi ij vſe perpuſtila del. ed. ž ǀ Milost Boshja nej tega perpustila del. ed. ž ǀ ſo perpuſtili del. mn. m takorshne nespodobne, greshne rezhy tribat ǀ nikar nebote taku nemarni inu hudobni, de bote perpustili del. mn. m de Ajdy bodo vekshi zhast iskasali ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom pripustiti se pustiti se: ſe perpuste 3. mn. obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij → prepustiti
Svetokriški
prisegati -am nedov. prisegati: Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat nedol., de je nedolshna ǀ navado imaio preklinat, perſegat nedol., shentovat, klaffat, inu druge opraulat ǀ je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal del. ed. m, inu rotil de Chriſtuſa neposna ǀ try celle dny ſta bila perſegla del. dv. m, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ na dusho folsh ſò perſegali del. mn. m prisegati se zaklinjati se: sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat, kryvizhnu ſe perſegat nedol., inu folsh prizhat ǀ po krivim ſe perſega 3. ed., shentuje, plentuje, klaffa, marmra ǀ ſe perſegajo 3. mn., de nyh blagu tulikajn yh koshtà
Svetokriški
rajžati -am nedov. potovati: bo mogal raishat nedol. po puszhavah ǀ je mogal veno dalno deshelo po morij rajshat nedol. ǀ vam nej treba dalezh rayshat nedol. ǀ de bi hoteli danaſs s'mano po ſvejtu rajſhat nedol. ǀ povej nam, kam rayshash 2. ed. ǀ raishash 2. ed. na vni ſvejt ǀ kadar eden rajsha 3. ed. pò ptvy deſeli ǀ raisha 3. ed. v' to deshelo Phrygio imenovano ǀ vſako minuto h' konzu raishamo 1. mn. ǀ my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo 1. mn. ǀ vij is deshele te oblube v'ægypt raishate 2. mn. ǀ Vi kateri po gostim raijshate 2. mn. ǀ kadar ony raishaio 3. mn. po ſimi ǀ nekateri dny ſrezhnu rajsheio 3. mn. ǀ v' Gallitio rajshejo 3. mn. is celliga ſvejtà Firshti, Krajly, inu drugi ludje ǀ Nikartaku nepametnu ne rayshaj vel. 2. ed. o moj zholnar ǀ Od tot rajshaimo vel. 1. mn. v'tu veliku Meſtu Ninive ǀ rajshejmo vel. 1. mn. tedaj v'Imenu Boshjm ǀ kadar je pò Egypti raishal del. ed. m ǀ stu mil delezh bi rajshal del. ed. m ǀ 600000. Israeliteriou je raishalu del. ed. s pruti desheli te oblube ǀ ſo v'to deshelo te oblube rajshali del. mn. m ǀ try Karsheniki ſò raishali del. mn. m is Antiochiæ v'tu meſtu Thracunta ǀ Chriſtus je naprej shal, de bi mij sa nijm rajshai del. mn. m ← srvnem. reisen ‛potovati’
Svetokriški
razdeljenje -a s razdelitev: Alexander niega erby 30. dny ſo puſtili leshati niegovu truplu, de ga nei ſo pokopali, sakaj ony ſò imeli opravit s' reſdeleinam or. ed. teh deshel nym sapushenim, ter nei ſò mislili, inu skerbeli sa letu mertu truplu taiſtiga, kateri takorshno veliko erbiszhino je bil sapuſtil (V, 638)
Svetokriški
razžaliti -im dov. razžaliti: on Boga, ali suojga blishniga ijszhe reshalit nedol. ǀ kadar ti reshalish 2. ed., inu reserdish tuojga Firshta ǀ nej sadosti de ti obeniga ne reſhalish 2. ed. ǀ nej sadosti de tvoje Starishi nereshalish +2. ed. ǀ Sam ſebe sapele kateri poprej suojga Gospuda reshali 3. ed., inu potle sa gnado ga proſsi ǀ nihdar njega njega nereshali +3. ed. ǀ Ozha Nebeski je vſmilen nam odpuſtj, kadar ga reshalimo 1. mn. ǀ ſe varvamo de G. Boga, inu naſhiga blishniga nereshalimo +1. mn. ǀ G: Boga v'njegovi hishi reshalite 2. mn. ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo nereshalite +vel. 2. mn. ǀ kadar drugi tebe reshalio 3. mn. imash poterpeshlivu prenesti ǀ temuzh tega Saurashyo, sanizhujejo, inu reshaljo 3. mn. ǀ maihinu karshenikou ſe najde, de lete dny Boga nereshalio +3. mn. veni ali drugi vishi ǀ Bug je taku dobrutliu, inu vſmilen, nikar ga nerashalite +vel. 2. mn. ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil del. ed. m ǀ nej ſo mene premagali de bi Boga reſhalil del. ed. m ǀ vſelei ga je pred ozhmy imel, de bi njega nereshalil +del. ed. m ǀ ſkerb, katero je Adam imel, de bi nerashalil +del. ed. m ſvojo naveſto Euo ǀ jest ſim tvoje S. Sapuvidi prelomila, tebe mojga Boga reshalila del. ed. ž ǀ nihdar vezh tebe nebom reſhalila del. ed. ž ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila del. dv. m ǀ v'Cerkvi ſte mene vezhkrat reshalili del. mn. m, kakor zhastili ǀ ſe sgrevajo de ſo G. reſhalili del. mn. m ǀ Boga proſsjl, de bi njegovi otrozi Boga nereshalili +del. mn. m ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile del. mn. ž
Svetokriški
riba -e ž riba: vezhkrat ſe vidi de ena riba im. ed. vekshi, poshre eno mainshi ǀ Manaſses je molil v'kehi, Iona pak v'trebuhi te ribe rod. ed. ǀ ribizh otiko vun s'ribo rod./or. ed. potegne ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni ribi daj. ed., katera je bila Iona Preroka posherla ǀ Aulus Gelius pishe, de cilu eno ribo tož. ed. Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila ǀ Te dvej ribi im. dv. pomenio ty duei naturi, Boshjo, inu zhlovesko ǀ de ſi lih taiſtom nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij tož. dv. ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou, inu duei ribi tož. dv. taiſtimu folku naprei poloshit ǀ s' ſamy peterimi Kruhi, inu s' duemi ribami or. dv. ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe im. mn. Delphini, kakor Neptuna ǀ ſo ſilnu veliku rib rod. mn. vun potegnili ǀ Tizam je dal ta luft, ribam daj. mn. to vodo ǀ na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe tož. mn. lovili ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, Gospodizhne v'Ribe tož. mn. ǀ dua zholna ſo bili napolnili s' ribami or. mn. ǀ ony s'ribamy or. mn. poſtne dny nas oskerbè
Svetokriški
riti rijem nedov. riti: ſe ijm bo sgudilu kakur kertu, kateri vſe njega shivozhe dny je ſlep, inu drusiga nedella temuzh semlo rijè 3. ed. (I/1, 198)
Svetokriški
sesati nedov. sesati: vſako ſrejdo, inu petek ſe je poſtil … sakaj taiſta dua dny nej hotel ſiſati nedol. ǀ dejte n' hozhe ſiſat nedol. ǀ perſij ſvoie reskrite ſo derſhale vſakateriga zhloveka klizale, de bi yh ſeſal del. ed. m ǀ je tu ſlatku mleku ſeſal del. ed. m ǀ venem trupli ſo spozheti, v' taiſtem devet meſizou ſo leshali, enu mleku ſiſali del. mn. m Korenski -i- je zapis nenaglašenega polglasnika.
Svetokriški
spanje -a s spanje: Smerti obena reizh nej taku gliha, kakor je ſpajne im. ed. ǀ ſpaine im. ed. ſe more perglihat ǀ de bi pet dny, inu pet nozhy bres ſpaina rod. ed., inu bres jedy premishlovali ǀ ſe more perglihat ſpainu daj. ed. teh Angelou ǀ On ſi je ukradil ſpajne tož. ed., de bi tudi po nozhi vahtal nad ſvoimy ouzhizhy
Svetokriški
spominjati -am nedov. omenjati: Gospud Bug she v' Starem Teſtamenti je bil sapovedal na ene gvishne dny taiſte ſpominat nedol., inu zhaſtitu obhaiat ǀ Kaj pomeni de li od ſmerti ſe gouorij, inu Spomina 3. ed. ǀ Ta sapelaviz bo vni greshni pershoni spominal del. ed. m S. Petra, kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail spominjati se spominjati se: martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa ſe ſpomina 3. ed. per S. Mashi
Svetokriški
spravljati -am nedov. spravljati, zbirati: drusiga ne mislite ampak per fas et nefas blagu spraulat nedol. ǀ katera ne shpara temuzh ſadeua, katera neſpraula +3. ed., temuzh reſtreſsa ǀ Mreulinzi po lejti ſi ſpraulaio 3. mn. shpisho sa ſimo ǀ Ony ſo, katiri vashe shaze spraulaio 3. mn. v' nebeſſa ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo +3. mn. ǀ tize pak de ſi lih neſejejo, neshajnejo, inu neſpraulejo +3. mn. ǀ gdu bi bogatim blagu is tiga Svejta v' nebeſſa ſpraulal del. ed. m, kadar bi nebilu petlariou ǀ de bi vy bil v' nebeſſih ſi spraulal del. ed. m blagu skuſi Svete almoshne vkup(aj) spravljati zbirati: vſe njega shivozhe dny drugiga nei miſlil, ampak li blagu per fas, & nefas vkup ſpraulat nedol. ǀ Eden nuzh, inu dan blagu vkupaj ſpraula 3. ed. ǀ blagu vkupaj ſpràulate 2. mn. sa vaſhe otroke ǀ vener morem sapuſtit moje blagu, katiru ſim taku teshku vkupai ſpraulal del. ed. m ǀ ſi vſem fliſſam je vkupaj spraulal del. ed. m, inu perpraulal te potrebne rezhy h' temu zimpru ǀ Rachael pak, kadar je ſuoje blagu vkup ſpraulala del. ed. ž, je bila tudi te slate, inu ſrebrne malike, ali Bogove vſela
Svetokriški
srce -a s 1. srce kot organ: niega Serce im. ed., per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli ſerza rod. ed., temuzh de ga bodo nashli per njega shazu ǀ kry s'ſerza rod. ed. je bila ſtekla ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze tož. ed., inu jetra orli vſe skusi targajo ǀ v'glavo udarit, shivot ranit, inu ſerze tož. ed. preboſti ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze tož. ed. s' shelesno Ioppo ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce tož. ed. ſi neprebodesh ǀ v'shrinij najdejo ſerce tož. ed. leshati, per denariah ǀ ga odpreio, ali serce tož. ed. nenaideio 2. srce kot središče čustev in misli: moje ſerze im. ed. ſe v'meni joka ǀ ſerce im. ed. je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ moje serze im. ed. resveſeli ǀ od veliziga shelja Serce im. ed. mu je hotelu ſe vtergat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza rod. ed., inu blaga ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga serza rod. ed. ǀ Mashnika, inu Spovednika ſi is ſarza rod. ed. proſſil, de bi tebe podvuzhil ǀ s'ſerza rod. ed. ſe G: Bogu perporozhit ǀ s'serza rod. ed. odpusti ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu daj. ed. ǀ Kadar prau lete beſſede poshlusha, inu h' ſerzù daj. ed. puſti ǀ leto riſnizo ſi neperpuste k'ſerzu daj. ed. ǀ nam K'serzu daj. ed. govorij ǀ ſerze tož. ed. imate neuſmilenishi, kakor ta nepametna shivina ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze tož. ed. ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè tož. ed. omezhile ǀ Hudizh je bil Iudeſu Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze tož. ed. poſtavil ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu ſerce tož. ed. teh Iudou ǀ ſvoje ſerce tož. ed. je imel per denaru ǀ tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli zhlovesku serze tož. ed. ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu serze tož. ed. imejti ǀ imash nerpoprei ſe pofliſsat celu tuoje serce tož. ed. niemu offrat ǀ ſerce tož. ed. nashe Bug hozhe od naſs imèti ǀ tvoje ſarze tož. ed. offrei Bogu ǀ v'tvojm ſerzi mest. ed. to shaloſt pozhutish ǀ Premiſli, ter rezi ſam v'tvojm Serzi mest. ed. ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu, zhe v' ſerci mest. ed. ſaurashtvu imash ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu mest. ed. ſydel ǀ on je bil en mosh po serzu mest. ed. boshijm ǀ v'ſerzi mest. ed. ſe njemu ſmili ta reuni greshni zhlovik ǀ Timu Goſpudu ſe je v'ſerci mest. ed. ſmilil ta hlapez ǀ ſe je njemu v'serci mest. ed. ſmilil ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo, v'serzi mest. ed. pak ſe veſselij ǀ u'ſerzi mest. ed. bote rekli ǀ u'serzi mest. ed. pak sheli tuojo ſmert ǀ S. Ime Ieſus v'ſerzu mest. ed. je imel vdrukanu ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu mest. ed. ſauurashtvu ohrani ǀ hozhe de v'serzù mest. ed. drukaniga noſsimo ǀ Terbej s' ſerzam or. ed. molit, sakaj nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam or. ed. ǀ Sò s' uſtmy molili, s' ſarzam or. ed. ſo na druge rezhy mislili ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam or. ed. polishi ǀ gledaj de s'zhistom ſerzom or. ed. nam jo bosh offral ǀ kateri neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam or. ed., ni s'beſsedo ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo, ali s'serzam or. ed. ǀ kolena pred Altariam perpognit, s'Serzom or. ed. pak dalezh od Boga ſe lozhit ǀ s'sercam or. ed. pak pravi ǀ vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom or. ed. nepogledate v'Nebu ǀ de bi naſha tarda ſerza im. mn. ſe omezhila ǀ aKu naſsha serza im. mn. ſo polne gnuſobe ǀ de bi jeſt imel taushent ſerz rod. mn., bi nemogal tebe sadoſti lubiti ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy rod. mn. ǀ nyh smersla ſerza tož. mn. s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle ſarze tož. mn. teh ludy ǀ nyh tarde Serza tož. mn. nemorio omezhiti ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih ſerzah mest. mn. ǀ aku v'nashyh ſerzoh mest. mn. ty grehij bodo prebivali ǀ tu kar nekadaj v'ſerzah mest. mn. taistih S. Pushauniku je bil ſturil 3. pogum, srčnost: Ali odkot taka muzh? od kot taku ſerze im. ed. ǀ nijmaio mozhij, nijmaio ſerza rod. ed., ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſerze tož. ed. vdoby s'tem Riſam ſe vojskovati
Svetokriški
srečno prisl. srečno: karpak je Gallus puſtil ſydat je vſe ſrezhnu od rauk shlu ǀ nekateri dny ſrezhnu rajsheio ǀ prezej ſrezhnu je porodila
Svetokriški
stvarjen -a prid. ustvarjen: on je po Pjldu Boshim ſtuarien im. ed. m ǀ Mosh je bil ſtuarjen im. ed. m is perſti ǀ ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen im. ed. m ǀ de si glih po Boshim pildu je stuarien im. ed. m ǀ obena ſtuarjena im. ed. ž lepota taiſte nemore smotit ǀ shena je bila ſtuariena im. ed. ž v'Paradishi ǀ ſtuarena im. ed. ž po pildu S: Troyze ǀ vſe, Kar je ſtuarienu im. ed. s v' njemu ſtoy ǀ Bug pravi ti imash mene lubiti zhes vſe kar je ſtuarjenu im. ed. s ǀ 62. dny obene ſtvariene rod. ed. ž rezhy nej mogla vshiti ǀ Vſe kar je na ſvejtu ſtuarjeniga rod. ed. s ǀ vſe kar je ſtvarjeniga rod. ed. s bo njemu super ſe poſtavilu ǀ vſe kar je ſtuarieniga rod. ed. s ǀ vſe kar je ſtvareniga rod. ed. s ǀ Je bil ſtuaril G. Bug od sazhetka tiga Svejta en pungrad sa prebivalszhe tiga zhloveka po pildu Boshim ſtuarjeniga tož. ed. m ži. ǀ preklinamo zhloveka po Boshim pildu ſtvarjeniga tož. ed. m ži. ǀ taushenkrat ſi umadesal tvojo dusho po pildu S. Troyce ſtvarjeno tož. ed. ž ǀ nezhistost vmadesha to dusho po Pildu Boshim ſtuarjeno tož. ed. ž ǀ leta leipi zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno tož. ed. ž ǀ ludje is semle ſtuarieni im. mn. m ǀ Spomnite de ſte sa nebeſſa ſtuarjeni im. mn. m, nikar sa semlo ǀ nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni im. mn. m ǀ vy ſte ſtuarjene im. mn. ž v' nebeſſa gledat ǀ Baruch Prerok govorij od ſveſd poprei, kakor ſo bile ſtvarjene im. mn. ž ǀ shivali Katere so ble Krotke stuarjene im. mn. ž ǀ nebeſſa sa vashe vezhnu prebivalszhe ſò ſtuariene im. mn. ž/s ǀ tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rod. mn. rezhij ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rod. mn. rezhij ǀ de eden vej naturo, inu liſtnuſti vſyh ſtvarjenih rod. mn. rezhy ǀ phyſica vuzhj ſposnati laſtnusti tyh ſtuarjenih rod. mn. rezhy ǀ Iest ſim tebe s'mojm S: Resh: Teleſsom shpishal, inu zhes vſe ſtuarjene tož. mn. ž rizhy povishal ǀ on je imel oblaſt zhes vſe ſtuariene tož. mn. ž rezhy na semli ǀ de bi imeli pogledat te lepe nebeſſa sa naſſ ſtvarjene tož. mn. ž/s
Svetokriški
šest -ih štev. šest: sheſt tož. mn. velikih kloshtru je bil ſturil siſydat ǀ V'tem Mesti Thebes shest tož. mn. taushent na enkrat je bilu martranih ǀ zhes ſheſt tož. mn. lejt hozheta supet na tajſtu mejſtu vkupaj priti ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht tož. mn. meſizou je terpel ǀ venem tednu ſeſſt tož. mn. dny vam shenka ǀ v' sheſteh mest. mn. urrah kuga je bila pomorila 70000. pershon
Svetokriški
šivati -am nedov. šivati: Angely ſo hiteli shivat nedol., inu taku rekozh is Angelzou shnidary ratali ǀ nimash taku hitejti shivat nedol., de kumaj try dny shuline noſſio ǀ Ti Shnidar dellash en gvant, gdu bo tebi tvoje dellu plazhal? odgovorish, ta katerimu shivam 1. ed. ǀ Letu nam poterdi shilu, s' katerem shushtar shiva 3. ed. ǀ Rad vervjem, de bi nekateri shnidary radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali del. mn. m, kadar ony gredo quartat, pyanzhovat
Svetokriški
štiri -i štev. štirje: na naglim pridejo shterij im. mn. m. strashni levi ǀ ty pervi shtery im. mn. m Angeli pomenio shtery S. Evangeliſte ǀ kozhijo shtirij im. mn. m krajlij od njega premagani, inu s'slatemi ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ koku te shteri im. mn. ž shivali ſe ſo mogle vkupaj veni kozhy sglihat ǀ je bilù ſhteri im. mn. ž vre Kar je bil vmerl ǀ S. Augustin vuzhy de shtiri im. mn. ž ſorte lubesni ſe najde ǀ dua debella capuna, inu shtyri im. mn. ž Ierebize ſe ſo pekle ǀ pod bodobo shtiryh rod. mn. zhudnih shivali ǀ kumai shteri tož. mn. m Meſſize je bil ſtar ǀ trij, ali shterij grehe tož. mn. m vſakadajne povedo ǀ ene try, ali shtery tož. mn. m grehe ſi ſmiſlite ǀ imam trynajſt Leit, shtiri tož. mn. m meſſize, dua tedna, inu pet dny ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent tož. mn. m+, inu oſſemſtu million ardezhih slatou ǀ Vni kmet jo da sa shteri tož. mn. ž petize ǀ shtijri tož. mn. ž rizhi sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ Od ſonza ſo djali ty Stari Piſſary, de ima shteri tož. mn. s oblizha ǀ je v' ſebi imel lete ſhteri tož. mn. s oblizha ǀ po vſijh shterih mest. mn. sazhne hodit ǀ Ta druga shivina s'vſimij shtirimij or. mn. po ſemli hodi
Svetokriški
taisti -ta zaim. tisti: taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 101
Dostopnost